VSL Sklep II Cp 1961/2021

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijana sklepa potrdita.

Oris zadeve in dosedanji potek postopka:

1Sodišče prve stopnje vodi postopek postavitve odrasle osebe (A. A., roj. 1970) pod skrbništvo. Nasprotna udeleženka je leta 2020 v prometni nesreči utrpela hude možganske poškodbe, zaradi katerih ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi.

2Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) s sklepom z dne 4. 9. 2020 za začasnega skrbnika imenovalo B. B., zunajzakonskega partnerja nasprotne udeleženke, in mu določilo pristojnosti. V nadaljevanju je udeležbo prijavila najstarejša hči nasprotne udeleženke, C. C. V postopku sodelujeta tudi starša nasprotne udeleženke D. D. in E. E. ter hčeri B. B. in nasprotne udeleženke, F. F. in G. G. Starša ter hči C. C. navajajo, da B. B. ni primeren za skrbnika.

3Zaradi opozoril udeleženke C. C. in staršev nasprotne udeleženke o domnevnih nepravilnostih pri delu začasnega skrbnika je sodišče po uradni dolžnosti izvedlo dokazni postopek in izdalo prvi izpodbijani sklep (z dne 16. 7. 2021), s katerim je odločilo, da se B. B. ne razreši kot začasni skrbnik (I. točka izreka); imenovanemu je naložilo dodatno nalogo, razpolagati z denarjem na računu nasprotne udeleženke za potrebe plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja (II. točka izreka) ter zavrnilo predlog B. B., da se ga pooblasti za prevzemanje pošte nasprotne udeleženke in razpolaganje z denarjem v obsegu, večjem od prejšnje točke (III. točka izreka).

4Zoper sklep z dne 16. 7. 2021 je C. C. vložila dve pritožbi – neposredno in po odvetnici.

5V nadaljevanju je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 9. 2021 postavilo dodatnega začasnega skrbnika, odvetnika H. H. iz ..., čigar naloga je biti procesni pomočnik nasprotne udeleženke in jo zastopati v postopku postavitve pod skrbništvo (I. točka izreka). Nadalje je naloge začasnega skrbnika B. B. omejilo tako, da nasprotne udeleženke ne zastopa več v tem sodnem postopku, temveč (le še) po Zakonu o pacientovih pravicah, skrbi za bivanje in namestitev po končanem bolnišničnem zdravljenju, za uveljavljanje njenih pravic iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje (II. točka izreka).

6Zoper ta sklep se pritožujejo C. C. po odvetnici ter D. D., F. F. in G. G. po odvetniku. Slednji so predlagali tudi »razrešitev« (pravilno: izločitev) sodnice; ta predlog je bil zavrnjen s sklepom predsednice Okrajnega sodišča v ..., ki je pravnomočen.

Pritožbeni postopek:

7V laični pritožbi zoper sklep z dne 16. 7. 2021 C. C. med drugim navaja, da je predlagatelj zavedel sodišče, saj je enostransko sestavil predlog za skrbništvo, čeprav je pritožnica izražala željo po pridobitvi skrbništva. Pritožnici so bile z izločitvijo iz izbirnega postopka kršene osnovne človekove pravice. Predlagatelj ni preveril stanja družine, ni upošteval ugovorov pritožnice. Nasprotuje odločitvi sodišča, da ni upravičena predlagati razrešitve začasnega skrbnika. V nadaljevanju (3. do 6. stran pritožbe) povzame (domnevno¹) mnenje Varuha človekovih pravic. B. B. očita vrsto kršitev skrbniških dolžnosti, ki jih bo pritožbeno sodišče povzelo v nadaljevanju obrazložitve, ko se bo do teh pritožbenih navedb vsebinsko opredelilo.

8V pritožbi, vloženi zoper isti sklep po odvetnici, C. C. med drugim navaja, da je B. B. prevaral nasprotno udeleženko, zato taka oseba nima moralnih kvalitet za opravljanje skrbniških nalog. V postopku bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik.

9B. B., F. F. in G. G. so po odvetniku vložili odgovor na pritožbi. Odgovor na pritožbi je vložil tudi predlagatelj (CSD). Vsi predlagajo zavrnitev pritožb C. C.

10V pritožbi zoper sklep z dne 6. 9. 2021 C. C. med drugim navaja, da bi sodišče moralo z odločanjem počakati do pravnomočnosti sklepa z dne 16. 7. 2021. Ker tega ni storilo, je kršilo načelo litispendence. Ponavlja navedbe iz pritožbe z dne 20. 8. 2021 o prešuštvu in posledični neprimernosti B. B. za skrbnika.

11B. B., F. F. in G. G. v pritožbi zoper sklep z dne 6. 9. 2021 med drugim navajajo, da je bistvo skrbništva medsebojno zaupanje. Sodnica je izkazala omalovažujoč odnos do B. B. zaradi domnevnega prešuštva, na naroku jo je zanimalo samo to. B. B. je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da pomaga nasprotni udeleženki, zavezal se je pomagati tudi njeni hčeri iz prejšnjega zakona, C. C. B. B. razpolaga s strokovnim pravnim znanjem, saj ga zastopa odvetnik. Sodišče ne napiše, da bi bilo imenovanje dodatnega skrbnika v največjo korist nasprotne udeleženke. Sodišče ne bi smelo po uradni dolžnosti začeti s postopkom zamenjave skrbnika. Noben zakon ne določa, da bi se lahko isti osebi postavila dva skrbnika. Sodišče ne bi smelo odločati na podlagi temeljnih načel. Ostale pritožbene navedbe, kolikor terjajo odgovor, bo sodišče druge stopnje povzelo v nadaljevanju obrazložitve.

12Na ti dve pritožbi ni bilo odgovorov.

13Pritožbe niso utemeljene.

14Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri sprejemu obeh izpodbijanih odločitev pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, procesnih kršitev ni zagrešilo. Še več, pri obravnavi te človeško zelo občutljive zadeve je pokazalo veliko mero skrbnosti, pozornosti in taktnosti.

Glede pritožb C. C. zoper sklep z dne 16. 7. 2021:

15Pooblaščenka C. C. v pritožbi z dne 20. 8. 2021 neobrazloženo navrže trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (ne pove, katerih). Trditve o kršitvah določb postopka morajo biti konkretizirane, sicer jih ni mogoče preizkusiti, in temu standardu navedeni pritožbeni očitki ne zadoščajo. Pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku² v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku³) ugotavlja, da kršitev ni bilo.

16V zvezi z navedbami, da naj bi B. B. ne bil osebnostno primeren za začasnega skrbnika, ker je v preteklosti prevaral nasprotno udeleženko (varovanko), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da je B. B. spomladi 2019 (torej več kot leto pred nesrečo) imel nekakšno razmerje s I. I., vendar kljub temu njegova zveza z nasprotno udeleženko ni prenehala in je obstajala tudi na dan tragičnega dogodka (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Kljub določenim stranpotem je njuno razmerje obstalo, zato je sodišče zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče zaključiti, da bi bil B. B. neprimeren za začasnega⁴ skrbnika. Ob tem je skrbno pretehtalo številne okoliščine, med drugim zavrnilo očitke o pogostem in obsežnem nasilju in ustrezno ovrednotilo tudi ugotovljene stranpoti odnosa in nekatera neprimerna ravnanja B. B. (vključno s pritožbeno izpostavljenim prešuštvom).

17Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obrazložitev odločitve o nerazrešitvi B. B. – upoštevaje do sedaj zbrano procesno gradivo⁵ – skrbna, pretehtana in razumljiva. Z večino razlogov prvostopenjskega sklepa pritožba sploh ne vzpostavi vsebinskega dialoga, temveč le na povprek zatrjuje, da B. B. ni primeren za začasnega skrbnika. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega, zakaj to ne drži. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa je razbrati, da nasprotna udeleženka razmerja z B. B. ni končala kljub njegovemu prestopku zoper zvestobo, zveza je obstajala vse do tragične nesreče. Dejstvo je, da se v številnih zakonih in zvezah občasno zgodijo prevare, pa zato zveze ne razpadejo vedno. Neredko partnerji tak prestopek izrecno ali konkludentno oprostijo ali ga štejejo za pozabljenega, preseženega – sicer bi bilo razvez in ločitev bistveno več. Na podlagi vseh povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje je pravilen zaključek, da B. B. zgolj zaradi posameznih »prestopkov« v preteklosti ni a priori neprimeren za začasnega skrbnika.

18Ima pa pritožba z dne 20. 8. 2021 prav, da v postopku odločanja o postavitvi pod (stalno) skrbništvo obstaja kolizija interesov in da bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik. Do takšnega zaključka je prišlo tudi sodišče prve stopnje, saj je s sklepom z dne 6. 9. 2021 storilo prav to – nasprotni udeleženki je za zastopanje v nepravdnem postopku imenovalo dodatnega skrbnika.

19Pritožbene navedbe gdč. C. C., da je CSD postopal enostransko in da ni upošteval želje pritožnice, so neutemeljene. V 272. členu Družinskega zakonika⁶ je med drugim določeno, da kadar center za socialno delo ali sodišče izve, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, takoj ukrene vse potrebno za varstvo njegove osebnosti, njegovih pravic in koristi. Postopati je torej treba hitro, da se zavarujejo pravice in koristi varovanca. DZ tudi nalaga CSD, da predlaga, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika (tretji odstavek 272. člena DZ). Zakon ne določa, da bi moral CSD pred začetkom postopka pridobiti izjave sorodnikov. Je pa sodišče v nadaljevanju postopka pritožnici priznalo status udeleženke, upoštevalo njene navedbe in vloge ter se v izpodbijanem sklepu do njih opredelilo, torej je varovankini hčerki omogočilo, da je bila v postopku slišana.

20Neutemeljena je nadalje navedba, da naj bi bile pritožnici (hčerki) z izločitvijo iz izbirnega postopka kršene človekove pravice (katere, pritožba ne pojasni). Prvič velja poudariti, da sodišče prve stopnje C. C. ni izločilo kot možne kandidatke za (stalno) skrbnico. Postopek postavitve pod skrbništvo še ni končan in imenovanje začasnega skrbnika ne prejudicira vprašanja, kdo bo imenovan za stalnega skrbnika/co. Poleg tega biti skrbnik ni pravica (niti zakonska, še manj človekova), temveč dolžnost, zato nihče ne more »zahtevati,« da se ga imenuje za skrbnika. Skrbništvo je pravica le z vidika varovanca: pravica opravilno nesposobne osebe, da ji sodišče ali CSD postavi skrbnika, ki bo varoval njene interese. Imajo pa upravičene osebe (med njimi je tudi C. C.) pravico v postopku postavitve pod skrbništvo podajati navedbe in predlagati dokaze (primerjaj 243. člen DZ), vendar mora sodišče pri odločanju o skrbništvu in skrbniku prvenstveno upoštevati koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo.

21Pritožbeno sodišče razume zaskrbljenost in angažiranost pritožnice, ki želi kar najbolje poskrbeti za dobrobit svoje nemočne matere. Vendar hkrati ugotavlja, da ta cilj zasleduje tudi sodišče prve stopnje, saj ni spregledalo vlog in navedb pritožnice ter ves čas sprejema ukrepe za zavarovanje pravic in interesov nasprotne udeleženke (pritožničine matere), npr. z imenovanjem nevtralnega skrbnika – procesnega pomočnika (sklep z dne 6. 9. 2021) in z omejevanjem pristojnosti začasnega skrbnika na najmanjšo potrebno mero (npr. glede razpolaganja z denarjem – II. in III. točka izreka sklepa z dne 16. 7. 2021).

22Neutemeljene so pritožbene navedbe, da CSD pritožnice ni vključil v proces odločanja in da ni presojal dejanskega stanja družine. CSD tega res ni storil, vendar v tem primeru CSD ni vsebinsko odločal o postavitvi skrbnika, temveč je postopek prevalil na sodišče. Sodišče pa je izvedlo dokazni postopek, v katerem je med drugim zaslišalo varovankino hči C. C. ter se v sklepu opredelilo tudi do njenih argumentov o domnevni neprimernosti B. B. za skrbnika.

23Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve sklepa z dne 16. 7. 2021 pravilno pojasnilo, kdo lahko zahteva razrešitev skrbnika in zakaj šteje, da C. C. ni upravičena do takega predloga. S temi razlogi se pritožba vsebinsko ne sooči, temveč le »ostro nasprotuje« tej odločitvi, ne da bi pojasnila, zakaj meni, da so pravna stališča sodišča prve stopnje napačna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi sodišča prve stopnje pravilni, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. Ponovno pa pripominja, da kljub temu, da pritožnici ni priznalo formalnega statusa predlagateljice razrešitve skrbnika, njenih navedb ni ignoriralo, temveč jih je presojalo z vidika skrbi za interese nasprotne udeleženke po uradni dolžnosti.

24Pritožba C. C. na več straneh citira mnenje Varuha človekovih pravic. S tem mnenjem pritožbeno sodišče soglaša, vendar pojasnjuje, da za ta primer ni odločilno. Mnenje Varuha obravnava vodenje postopka pred CSD, medtem ko se v tem primeru postopek postavitve pod skrbništvo vodi pred sodiščem. Nobenega dvoma ni, da je sodišče odločilo v transparentnem, formalnem postopku in ne zgolj z dopisom (kot Varuh očita CSD-jem). Svojo odločitev je sodišče obrazložilo in udeležencem postopka je bila tudi zagotovljena pravica do pritožbe (to potrjuje dejstvo, da pritožbeno sodišče vsebinsko obravnava več pritožb C. C. in drugih udeležencev postopka).

25Pritožba ponavlja nekatere očitke B. B., ki po njenem mnenju dokazujejo, da ni primeren za skrbnika. Pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje ugotovilo (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je njene »številne minuciozne ugovore« obrazloženo zavrnil predlagatelj (CSD), kar je razvidno iz elektronskih dopisov, ki jih je CSD pošiljal pritožnici. Nadalje sodišče prve stopnje ugotavlja (prav tam), da B. B. ustrezno komunicira z zdravstvenim osebjem in išče možnosti njene nastanitve; pritožba s temi razlogi ne vzpostavi vsebinskega dialoga (ne pove, zakaj zaključki sodišča niso točni), temveč le ponavlja očitke, ki jih je že podala med postopkom na prvi stopnji. Pritožba navaja, da naj bi B. B. presegel svoja pooblastila in oškodoval premoženje nasprotne udeleženke s tem, ko je registriral njena vozila. Kakšna oziroma katera vozila so to, pritožba ne pojasni, prav tako ne pojasni, zakaj naj bi bilo z izvedbo tega administrativnega opravila bistveno oškodovano premoženje nasprotne udeleženke; o teh domnevnih registracijah tudi ne predloži nobenih dokazov. Glede (ne)plačevanja dodatne fizioterapije se pritožnica sklicuje na »informacije negovalnega osebja,« vendar so te navedbe pavšalne in nepreverljive (tožnica za te »informacije« ne predloži ali predlaga nobenega dokaza,⁷ ne pove, od katere osebe naj bi dobila to informacijo).

26Nadalje pritožba očita B. B., da bi moral za nasprotno udeleženko storiti »veliko več,« vendar ne pove, kaj konkretno bi moral (in mogel) B. B. v danih razmerah storiti (iz enega od mnenj lečečih zdravnikov je razvidno, da je stanje nasprotne udeleženke dokončno in da izboljšanja ni pričakovati). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imajo poleg začasnega skrbnika tudi druge osebe (vključno s pritožnico) možnost dostopa do nasprotne udeleženke, lahko jo obiskujejo in tudi predlagajo različne negovalne ukrepe; pritožba ne zatrjuje, da bi jim B. B. to preprečeval. Enako velja glede očitkov slednjemu, da ne najde ustrezne namestitve za varovanko: pritožba navaja, zakaj predlagani namestitvi (dom J. in K.) nista primerni, vendar ne pove, kje bi bila po njenem mnenju ustrezna namestitev. Pritožbeno sodišče razume hudo stisko pritožnice, ki hoče pomagati materi in želi, da bi se vsi vpleteni še bolj angažirali, vendar to še ne pomeni, da B. B. ni primeren za začasnega skrbnika. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da imenovani v danih razmerah deluje korektno in ne zanemarja interesov nasprotne udeleženke.

Glede pritožbe C. C. zoper sklep z dne 6. 9. 2021:

27Enako kot je bilo pojasnjeno v zvezi s pritožbo pooblaščenke C. C. z dne 20. 8. 2021, so v veliki meri pavšalne tudi trditve o domnevnih kršitvah določb postopka v pritožbi z dne 27. 9. 2021.

28Pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkretno zatrjevana kršitev – ki naj bi bila v tem, da je sodišče sklep z dne 6. 9. 2021 izdalo, ne da bi počakalo na pravnomočnost sklepa z dne 16. 7. 2021 – ni podana. Litispendenca (visečnost pravde) je položaj, ko o isti stvari tečeta vzporedno dva sodna postopka (pred istim ali različnimi sodišči). V tem primeru gre za dogajanje v okviru enega samega postopka, zato seveda ne more biti govora o litispendenci. Prav tako sodišče druge stopnje ne vidi razloga, da sodišče ne bi smelo še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugotovilo, da ni razlogov za razrešitev začasnega skrbnika, in slednjemu nekoliko spremenilo naloge, s tu izpodbijanim sklepom znova, dodatno in potrebam prilagojeno preoblikovati skrbnikovih nalog. Sklepa z dne 16. 7. 2021 in 6. 9. 2021 si nista v opreki, se medsebojno ne izključujeta: do izdaje sklepa z dne 6. 9. 2021 so bile naloge začasnega skrbnika določene v sklepih z dne 4. 9. 2020 in 16. 7. 2021, od 6. 9. 2021 pa so se nekoliko spremenile (zmanjšale, utesnile). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora na podlagi drugega odstavka 6. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

29V okviru skrbi za pravice in interese nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje ocenilo, da je treba postaviti dodatnega skrbnika, kar je nedvomno v korist nasprotni udeleženki, saj bo tako zagotovljena nevtralna, neobremenjena oseba,⁸ ki bo najbolje zavarovala interese nasprotne udeleženke. Te odločitve pritožba konkretizirano ne izpodbija; pri tem tudi ni mogoče spregledati, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 9. 2021 pravzaprav sledilo temu, kar je predlagala taista pooblaščenka v pritožbi z dne 20. 8. 2021 – da bi moral nasprotno udeleženko v postopku zastopati kolizijski skrbnik. Tu sicer ne gre za kolizijskega skrbnika v smislu 269. člena DZ,⁹ vendar bo dodatni začasni skrbnik – procesni pomočnik v bistvu opravljal podobne naloge.

30Obširne pritožbene navedbe pooblaščenke, da B. B. ni primeren za skrbnika zaradi nekdanjega prešuštva, nimajo nobene neposredne zveze ne z izrekom ne z obrazložitvijo sklepa z dne 6. 9. 2021, katerega bistvo je imenovanje dodatnega skrbnika. Do teh razlogov se je pritožbeno sodišče že opredelilo v zvezi s pritožbo z dne 20. 8. 2021 (glej 16. in 17. točko te obrazložitve) in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje tudi v zvezi s pritožbo z dne 27. 9. 2021.

Glede pritožbe B. B., F. F. in G. G. zoper sklep z dne 6. 9. 2021:

31V pritožbi so neločljivo prepletene navedbe, ki so po vsebini pritožba in predlog za izločitev sodnice. Ker je o slednjem že pravnomočno odločeno, se sodišče druge stopnje do teh navedb (da je sodnica pristranska, da je nenaklonjena B. B. in zakaj; kaj se je dogajalo na naroku; da je B. B. sodnici nesimpatičen; da se je postavila v vlogo neformalnega odvetnika nasprotne udeleženke; o kazenski ovadbi in ravnanjih D. D. ter L. L.) ne bo opredeljevalo.

32Kot je bilo že pojasnjeno v zvezi s pritožbo C. C., skrbništvo ni pravica (z vidika skrbnika), zato so neutemeljene navedbe, da naj bi sodišče B. B. odvzelo skrbniške »pravice.« Sodišče prve stopnje imenovanemu njegovih nalog ni v celoti odvzelo, ni ga razrešilo začasnega skrbništva, temveč mu je odvzelo le del zadolžitev (glede zastopanja v tem nepravdnem postopku). Že v zvezi s prejšnjo pritožbo je sodišče druge stopnje pojasnilo, da je postavitev dodatnega, nevtralnega skrbnika v tej zadevi zaradi očitnega antagonizma med dvema kandidatoma za skrbnika/co smotrna in v korist nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je skrbno in pravilno pojasnilo (10. do 12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj je v tem konkretnem postopku nujno sodelovanje nevtralnega, neobremenjenega procesnega pomočnika. Četudi ima pooblaščenec B. B. pravno znanje, pa ni mogoče spregledati, da zastopa svojega klienta – B. B., kar pa ni jamstvo, da bodo njegova ravnanja tudi vselej objektivno v korist nasprotne udeleženke.

33Pritožba sicer pravilno opozarja, da je nasprotna udeleženka v komi oz. vegetativnem stanju in da zato tudi dodatni začasni zastopnik – odvetnik ne bo mogel z njo vzpostaviti stika in ugotoviti njenih resničnih želja ter potreb; vendar navedeno pomeni, da tega ne bi mogel ugotoviti niti B. B. Nekorektni so očitki, da »očitno le sodnica ve,« kako bo odvetnik prenesel mnenje nasprotne udeleženke sodišču; sodišče prve stopnje je ugotovilo (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da tega trenutno ne more storiti noben skrbnik, da pa lahko nevtralna tretja osebe preseže konflikt dveh pretendentov za skrbništvo.

34Kot že pojasnjeno v zvezi s pritožbama zoper sklep z dne 16. 7. 2021, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne glede na razmerje z drugo žensko v letu 2019, B. B. glede na doslej zbrane dokaze ni mogoče odreči primernosti za začasnega skrbnika; ovrglo je kot nedokazane razne očitke C. C. na račun imenovanega. Zato je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da naj bi sodišče prve stopnje odločitev o skrbništvu (delno) spremenilo prav zaradi tega prešuštva (katerega obstoj pritožnik zanika); iz obrazložitve sklepa z dne 6. 9. 2021 je razvidno, da so sodišče prve stopnje vodili povsem drugi razlogi. Nepotrebno je obširno pritožbeno navajanje, da je B. B. storil vse in še več, kar je potrebno za varstvo koristi nasprotne udeleženke ter da svoje naloge dobro opravlja; da ni nasprotoval, da bi bila C. C. skrbnica; da je ponudil, da bo skrbel tudi zanjo; kot rečeno, razlog za postavitev dodatnega začasnega skrbnika ni dejstvo, da B. B. svojih nalog ne bi v redu opravljal, temveč zagotovitev nevtralnega pomočnika v sodnem postopku. Tudi ni res, da sodišče ne napiše, da bi bila postavitev dodatnega skrbnika nasprotni udeleženki v največjo korist; prav to je sodišče prve stopnje zelo obširno in natančno obrazložilo (9. do 12. točka).

35Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ne more po uradni dolžnosti spremeniti odločitve o skrbništvu. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da sme in mora na podlagi 6. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se kar najbolje zavarujejo koristi nemočne osebe. Nerazumljive so pritožbene navedbe, da se sodišče »kar naenkrat« sklicuje na 6. in 7. člen ZNP-1. Pritožba ne pojasni, zakaj meni, da navedeni člen ne bi bil uporabljiv in tudi pritožbeno sodišče lahko le pritrdi prvostopenjskemu, da je uporaba navedenih določb utemeljena ter da daje podlago tudi za spremembe in prilagoditve nalog skrbnika. Enako velja za navedbe, da sodišče ne bi smelo odločati po »splošnih načelih,« kar naj bi bila navedena člena. Določbi 6. in 7. člena ZNP-1 nista neizvršljivi programski načeli, temveč konkretna na zakonu utemeljena obveznost sodišča.¹⁰

36V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče ne more postaviti dveh skrbnikov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve navedlo pravilne in popolne razloge, zakaj to lahko naredi. S temi razlogi se pritožba vsebinsko sploh ne sooči, temveč le ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji. Enako velja za sklicevanje na zadevo Višjega sodišča v Celju I Cp 271/2020; sodišče prve stopnje je v opombi št. 2 pojasnilo, zakaj stališče te odločbe ne potrjuje teze B. B. (ker odločba ne govori o tem, kaj sodišče po uradni dolžnosti sme in česa ne), s čimer se pritožba prav tako argumentirano ne sooči. Tako lahko pritožbeno sodišče odgovori le, da je sodišče prve stopnje na ta pravna naziranja B. B. že pravilno odgovorilo.

37Pritožbeni očitek, da je sodišče storilo kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je nekonkretiziran. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi moral pritožnik določno pojasniti, vsebino katere listine je sodišče prve stopnje napak povzelo, v katerem delu obrazložitve in kakšna je pravilna vsebina listine.

Sklepno:

38Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Pritožba ne pojasni, kdaj in v zvezi s katero zadevo je bilo mnenje izdano, niti ne navede, kdaj in kje je bilo (če je bilo) objavljeno.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
⁴ Sodišče prve stopnje je (pravilno) poudarilo, da je o postavitvi začasnega skrbnika treba odločiti hitro, podobno kot o začasni odredbi, pri čemer zadošča ugotavljanje dejstev s standardom verjetnosti.
⁵ Sodišče prve stopnje je poudarilo, da bo pred dokončno odločitvijo o postavitvi stalnega skrbnika zaslišalo še druge predlagane priče.
⁶ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
⁷ Pritožnica navrže, da naj sodišče »zasliši negovalno osebje bolnišnice.« Tak dokazni predlog je nesubstanciran, saj mora tisti, ki predlaga zaslišanje priče, navesti njeno ime in naslov (236. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
⁸ Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da obstaja močan antagonizem med dvema »taboroma« bližnjih nasprotne udeleženke: B. B. ter F. F. in G. G. na eni strani in C. C. ter sestro in staršema nasprotne udeleženke na drugi strani.
⁹ Kolizijski skrbnik se po 269. členu DZ postavi, če so si v navzkrižju koristi varovanca in njegovega skrbnika, za kar pa v tem primeru ne gre: v navzkrižju sta si le želji B. B. in C. C. za prevzem skrbništva.
¹⁰ Tudi sicer ne drži, da sodišče v civilnih postopkih ne bi smelo odločati na podlagi splošnih načel. Glej M. Dolenc, Pomen pravnih načel v obligacijskem pravu v: Razlagalni pomen pravnih načel, Razprave – dissetrtationes 39, SAZU, Ljubljana 2020, str. 69-84.