VSL Sodba II Cpg 535/2021

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka v roku 8 dni tožeči stranki plačati 2.252,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.019,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5V predmetni zadevi je tožeča stranka (prej upnik) najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer na podlagi računa z oznako 2019-11 z dne 1. 2. 2019, v višini 819,84 EUR in računa z oznako 2019-5 z dne 12. 2. 2019 v višini 1.432,22 EUR. Zoper sklep o izvršbi je tožena stranka (prej dolžnik) ugovarjala, po razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo z naslednjimi dejanskimi ugotovitvami, na katere je pritožbeno sodišče vezano:

- pravdni stranki sta sklenili podjemno pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti storitev polnjenja kokosovega olja v stekleničke (oboje je zagotovila tožeča stranka), tožena stranka pa se je zavezala, da ji bo za to plačala; tožeča stranka je svojo obveznost izpolnila, tožena pa ne;

- v nekaterih kozarčkih kokosovega olja, ki jih je napolnila tožeča stranka, so se pojavili madeži oziroma plesen, za katero je tožena stranka izvedela že pred decembrom 2019, najkasneje 7. 11. 2019, ko je bil opravljen sestanek med tožečo in toženo stranko;

- na sestanku dne 7. 11. 2019 v skladišču tožene stranke je zakoniti zastopnik tožene stranke E. S. zakonitemu zastopniku tožeče stranke P. P. pokazal "neke znake oz. neko usedlino" v nekaterih kozarčkih kokosovega olja, pri čemer je E. S. predvideval, da so nastali zaradi slabega zapiranja pokrovčkov, a sta nato po pregledu pokrovčkov ugotovila, da temu ni tako, tožena stranka je takrat obljubila, da bo plačala;

- tožena stranka je o odkritih napakah (plesni) obvestila tožečo stranko z e-sporočilom dne 18. 12. 2019;

- do napake ni prišlo, ker bi tožeča stranka pri polnjenju kokosovega olja Lot L011 v cisterni pustila nedokončano surovino za 6 dni, zaradi česar naj bi prišlo do oksidacije izdelka in kasnejšega pojava plesni, ampak zato, ker je rok trajanja kokosovem olju potekel že 8. 11. 2019, kot to izhaja iz specifikacije izdelka (B5-B12), izdane dne 8. 11. 2017, na kateri je naveden rok trajanja kokosovega olja maksimalno 24 mesecev.

6Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb pritožnice, s katerimi prereka pred sodiščem prve stopnje ugotovljena dejstva, kot na primer dejstva v zvezi z datumom odkritja napake, datumom polnjenja kokosovega olja, tematiko sestanka dne 7. 11. 2019 in kvaliteto kokosovega olja. Prav tako v okvir dejanskega stanja sodijo pritožbene navedbe v zvezi s presojo dokumentov Specifikacije in Analiznega lista.

7Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, uporabilo ustrezne določbe materialnega prava glede odgovornosti za stvarne napake pri podjemni pogodbi (633. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in naslednji). Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do tega, kdaj je tožena stranka o napaki obvestila podjemnika in o tem, kdaj je naročnik napako odkril, saj iz točke 11 izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka napako odkrila pred decembrom 2019, najkasneje 7. 11. 2019, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke na sestanku pokazal "neke znake oz. usedlino" v kozarčkih, o napakah pa je tožečo stranko obvestila pisno z e-sporočilom dne 18. 12. 2019. Je pa po mnenju pritožbenega sodišča mogoče kot obvestilo o napakah razumeti že ravnanje zakonitega zastopnika tožene stranke, ko je na sestanku dne 7. 11. 2019 zakonitemu zastopniku tožeče stranke pokazal usedline v kozarčkih. Naročnik ima namreč v razmerju do podjemnika položaj laika, zato zadošča, da podjemnika le obvesti o (končni) posledici napake in ni dolžan navesti vzroka (izvora) napake.¹ Kljub temu, da sta se zakonita zastopnika na sestanku strinjala, da vzrok za napake ni bil v neustreznem zapiranju kozarčkov, pa to ne pomeni, da obvestilo o napaki takrat ni bilo podano. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je napaka nastala najkasneje na dan sestanka 7. 11. 2019, takrat pa je bila torej tudi tožeča stranka o njej obveščena, tožena stranka ni zamudila zakonskega enomesečnega roka za obvestilo (prvi odstavek 634. člena OZ).

8Kljub navedenemu pa je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj se je ne glede na ugotovitve v zvezi z obvestilom o napaki v nadaljevanju izpodbijane sodbe ukvarjalo tudi z iskanjem vzroka za napako in ugotovilo, da je le-ta na strani tožene stranke. Pravilno je zaključilo, da je bilo toženi stranki znano oz. ji ni moglo ostati neznano dejstvo, da je kokosovemu olju, ki ga je izročila tožeči stranki za stekleničenje, potekel rok uporabnosti 8. 11. 2019, zato nima pravice uveljavljati skritih napak oz. jamčevalnih zahtevkov, ki izvirajo iz skritih napak (636. členom OZ) in je tako dolžna izpolniti svojo pogodbeno obveznost ter tožeči stranki plačati za opravljeno storitev (619. člen OZ).

9Pritožbene navedbe v zvezi s pavšalno zavrnitvijo dokaznega predloga za izvedenca živilske stroke, ki po vsebini predstavljajo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso dovoljene. Stranka mora namreč v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče in se v pravnih sredstvih upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Ker iz zapisnika glavne obravnave z dne 20. 5. 2021 izhaja, da tožena stranka takih kršitev ni uveljavljala (jih je pa uveljavljala tožeča stranka), v pritožbi pa ni navedla, da omenjenih kršitev predhodno ni mogla navesti brez svoje krivde, omenjene pritožbene navedbe niso dovoljene. Prav tako niso dovoljene pritožbene navedbe, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča enostranska, pavšalna in subjektivna, saj se nanašajo na 8. člen ZPP, katerega kršitev pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

¹ N. Plavšak v: M. Juhart, N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik (OZ), posebni del s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 848.