VSM Sklep III Cp 463/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se mld. A. dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici (materi), stalno prebivališče je na naslovu stalnega prebivališča predlagateljice. Stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem (očetom) se ne izvajajo. Nasprotni udeleženec je dolžan plačevati za preživljanje otroka 80,00 EUR mesečno od 3. 2. 2020. Prav tako je še odločilo, da se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca glede spremembe osebnega imena otroka, tako da se pri priimku otroka izbriše priimek nasprotnega udeleženca – S. in osebno ime otroka glasi A. P.. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2Zoper sklep se po začasnem zastopniku zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da sodišče pred imenovanjem začasnega zastopnika ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču nasprotnega udeleženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca pred upravnim organom, saj se ne sme zadovoljiti z okoliščino, da se je pošiljka vrnila z dopisom „neznan“ ali „odseljen“. Sodišče prve pošiljke ni niti poskusilo vročiti. Nasprotnemu udeležencu je zato bila kršena pravica do izjavljanja. Predlagateljica bi lahko sporočila tudi druge naslove preko socialni omrežij ali telefonsko številko nasprotnega udeleženca. Pri postavitvi začasnega zastopnika bi bilo potrebno poleg objave sklepa v Uradnem listu zagotoviti ustrezno publiciteto še na drug primeren način (objave v dnevnem časopisju, obvestilo sorodnikom, obvestilo preko elektronske pošte). Sodišče bi tudi moralo izvesti dokaz z zaslišanjem nasprotnega udeleženca in imenovanjem izvedenca psihologa. Dejstev za dokazovanje katerih je potrebno strokovno znanje, sodišče ne sme ugotavljati na podlagi drugih dejstev. Sodišče je zaslišalo le predlagateljico, kateri je nekritično sledilo, čeprav njena izpovedba izkazuje le eno plat resničnega dejanskega stanja. Navedena pa je imela motiv za uspeh v postopku. Sprememba imena in ne določitev stikov otroka z očetom niso v njegovo korist. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5V predmetni zadevi je predlagateljica podala predlog zoper nasprotnega udeleženca glede dodelitve otroka, določitve stikov in preživnine ter glede spremembe osebnega imena otroka. Pri tem je navedla, da ji naslov nasprotnega udeleženca ni znan (v predlogu je sicer zapisala naslov v S.) in predlagala, da se mu, v kolikor vročitev ne bo uspešna, postavi začasni zastopnik. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da poskus vročitve pošte nasprotnemu udeležencu ni bil uspešen, v posledici česar je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega zastopnika v skladu z 82. členom ZPP. Kot izhaja iz spisa zadeve, je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe o dejanskem prebivališču nasprotnega udeleženca pri Policijski postaji M. (l. št. 4 spisa) in prejelo odgovor, da nasprotni udeleženec v Sloveniji nikoli ni imel urejenega začasnega bivanja in da naj bi po njim znanih informacijah stanoval v Italiji, V.F.D. št., R. (priloga C7)¹. Nadalje iz ugotovitev sodišča prve stopnje še izhaja, da vročitev na navedeni naslov v Italiji ni bila uspešna, saj naslov ni pravilen. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu najprej poskušati vročiti pošto na njegov naslov, bodisi v S., kot je to navedla predlagateljica, bodisi v Italijo, saj je bilo že ob predhodni vročitvi pošte v drugem postopku (III N 751/2019) ugotovljeno, da naslov ni pravilen². Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da ima nasprotni udeleženec italijansko državljanstvo in da tudi začasnega bivanja v Sloveniji nikoli ni imel, sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno sprožiti ugotavljanja dejanskega prebivališča pred upravnim organom. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo še na drug primeren način vzpostaviti stik z nasprotnim udeležencem, poleg objave v Uradnem listu s pomočjo drugih telekomunikacijskih sredstev (elektronska pošta, telefon) ali z objavami v medijih. Iz navedb predlagateljice namreč izhaja, da je imela zadnji telefonski kontakt z nasprotnim udeležencem v januarju 2018, nima telefonske številke nasprotnega udeleženca in da ji tudi ni znano, da bi uporabljal ali sploh znal uporabljati elektronski naslov ali komunikacijo po socialnih omrežjih (navedbe na naroku dne 22. 2. 2021, l. št. 67).

6Sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe še dodaja, da sicer postavitev začasnega zastopnika dejansko res pomeni določeno omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem, kljub dejstvu, da je nasprotnemu udeležencu v tem primeru možnost izjavljanja dana prek začasnega zastopnika. Ker gre za poseg v ustavno zavarovano pravico, mora sodišče tehtati med pravico stranke do izjavljanja na eni strani in pravico druge stranke do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.³ Pri tem mora sodišče ravnati previdno in izkoristiti vse možnosti, da nasprotni stranki pisanje vroči in jo seznani s postopkom. Sodišče druge stopnje je po pregledu zadeve ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za vročitev pisanja, ki so bile v danem primeru glede na ugotovljene okoliščine mogoče. Poleg tega gre za razloge trajne narave, ko je naslov nasprotnega udeleženca neznan, (ne gre samo za odsotnost, domnevni naslov v Italiji ni pravilen oziroma ne obstaja) in vročitev pisanja tudi v bodoče ne bo mogoča. Pri tem pa je treba upoštevati predvsem tudi dejstvo, da gre za postopek, v katerem je potrebno varovati koristi otroka⁴ in je zato imenovanje začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu še toliko bolj upravičeno. Kot je že poudarilo tudi sodišče prve stopnje, pa bo lahko nasprotni udeleženec, v kolikor bo želel navezati stik z otrokom, tudi dosegel, da bo sodišče ponovno odločalo o stikih in drugih pomembnih vprašanjih glede vzgoje in varstva otroka ter preživnine⁵.

7Neutemeljen oziroma nesmiseln je očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja, ker ni bil zaslišan, saj sodišče te možnosti ni imelo, ker nasprotnemu udeležencu pisanj ni bilo mogoče vročiti. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, sicer pa je prav iz tega razloga toženca zastopal začasni zastopnik, ki se sedaj tudi v pritožbi zavzema za pravice nasprotnega udeleženca.

8Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o varstvu in vzgoji otroka pravilno oprlo na določbo 138. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da v primerih, če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši (138. člen DZ). Odločitev sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka mora vsebovati tudi odločitev o stalnem prebivališču otroka (139. člen DZ).

9V postopku odločanja o vzgoji, varstvu in preživljanju mladoletnega otroka, njegovih stikih z očetom ter o spremembi osebnega imena otroka je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Ta je predlagal, da se otroka zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki je že do sedaj sama skrbela zanj in ni zaznal nobenih ovir glede tega. Otrok že od rojstva živi z materjo, oče svoje starševske vloge ne izpolnjuje oziroma jo zanemarja, na sina ni navezan, tudi sin očeta ne pozna. V mnenju CSD so osnovni podatki o preiskovancih, bil je opravljen razgovor s predlagateljico in otrokom. Navedeni so relevantni razlogi, zaradi katerih je CSD predlagal, da se otrok dodeli v vzgojo in varstvo materi in da se stiki ne določijo (oče namreč stikov ne izvaja in tudi ni nobenih informacij, da bi si jih želel, mama pa za otroka že od rojstva primerno skrbi). Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče v zadevi moralo imenovati izvedenca psihologa, saj ob navedenih okoliščinah poglobljena klinična psihološka diagnostika otroka ali mame ni potrebna.

10Pravilno je sodišče prve stopnje odločilo tudi o višini preživnine. Ugotovilo je, da znašajo mesečni stroški otroka 386,00 EUR, da je predlagateljica za polovični delovni čas zaposlena kot profesorica orgel in klavirja in znaša njena povprečna mesečna neto plača 1006,44 EUR, v lasti ima stanovanje, biva z novim partnerjem, s katerim ima še enega otroka (roj. 31. 7. 2019). Ob ugotovljenem premoženjskem stanju predlagateljice in ob upoštevanju že navedenih okoliščin nasprotnega udeleženca, ki v preteklosti ni bil zaposlen, je določena preživnina v znesku 80,00 EUR, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec, primerna.

11Prav tako je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugodilo predlogu za spremembo osebnega imena otroku. Ugotovilo je, da je bil nasprotni udeleženec v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pravnomočno obsojen v zadevi II Kp 4562/2015 zaradi kaznivega dejanja uboja na mah, česar se lokalno okolje še zmeraj spominja. Poleg tega otrok očeta ne pozna oziroma se ga zelo slabo spominja, nima povezave z njegovo družino in posledično ne s priimkom očeta. Pravno podlago za spremembo osebnega imena otroka določa Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1), ki v prvem odstavku 8. člena določa načelo upoštevanja koristi otroka. Določba 20. člena ZOI-1 določa pristojnost in postopek za spremembo osebnega imena mladoletni osebi na prošnjo zakonitega zastopnika. Po citirani določbi je v primeru nesoglasja roditeljev v primeru sodne določitve spremembe imena potrebno obvezno predhodno pridobiti mnenje CSD (četrti odstavek 20. člena ZOI-1), ta je v predmetni zadevi ocenil, da je sprememba osebnega imena otroku v korist, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje.

12Na podlagi vsega navedenega in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13Nasprotni udeleženec priglaša pritožbene stroške. V skladu z določbo 1. odstavka 40. člena ZNP-1 jih krije sam. Bo pa moralo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom odločiti še o potrebnih stroških in nagradi v zvezi s pritožbenim postopkom, ki pripada začasnemu zastopniku nasprotnega udeleženca.⁶

¹ Tudi iz priloge C5 izhaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve v zvezi s poizvedbo bivanja nasprotnega udeleženca za pomoč prosilo tuje varnostne organe in da bodo sodišče obvestili o morebitnem ugotovljenem naslovu bivanja (dopis Policijske uprave M. z dne 9. 1. 2020).
² Tudi iz poročila CSD Maribor izhaja, da vročitev pošte v S. ni uspela (poštnih pošiljk v S. začasno ne dostavljajo) in da tudi ni uspela vročitev v Italijo, saj je naslov v R. pomanjkljiv.
³ A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 356.
⁴ V skladu s 53. členom Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka (četrti odstavek 7. člena Družinskega zakonika).
⁵ Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena ZD).
⁶ VSM III Cp 150/2021 z dne 19. 3. 2021.