VSRS Sodba VIII Ips 4/2021

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2019 in sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem 8. 11. 2019. Od dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi do dneva sodne razveze je tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja (prijavo v obvezna zavarovanja, obračun ter izplačilo pripadajočih nadomestil plače, zmanjšanih za prejete zneske denarnega nadomestila med brezposelnostjo, regresa za letni dopust za 2019 in stimulacije, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi), prisodilo pa mu je tudi denarno povračilo v višini dveh plač, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Del tožbenega zahtevka za izplačilo višjih zneskov iz naslova nadomestila plače in denarnega povračila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo še plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik, zoper njen ugodilni del (razen glede odločitve o prisojeni stimulaciji) pa tožena stranka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo obe pritožbi in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

3Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom VIII DoR 178/2020 z dne 13. 10. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da tretji odstavek 74. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami, ZDR-1) ne predstavlja posebnega odpovednega razloga za vodilnega delavca ter ali bi morali sodišči izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi presojati z vidika odpovednega razloga nesposobnosti.

4Tožena stranka je vložila dopuščeno revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da je bila nepravilno uporabljena določba tretjega odstavka 74. člena ZDR-1. Ker je tožniku prenehal mandat za opravljanje dela na vodilnem delovnem mestu, mu je bila pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi po tretjem odstavku 74. člena ZDR-1. Prenehanje mandata zaradi predčasne razrešitve oziroma zaradi ponovnega neimenovanja po poteku mandata je samostojen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu. Tožena stranka je v odpovedi obrazložila tudi razlog nesposobnosti, zato bi se morala odpoved presojati tudi s tega vidika.

5Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za vodilno delovno mesto pomočnika vodstva za poslovanje s pravnimi osebami. V pogodbi je bilo navedeno, da opravlja delo za čas mandata od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2018 z možnostjo ponovnega imenovanja. Tožena stranka ga je 20. 12. 2018 obvestila, da mu namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi in da naj od 1. 1. 2019 ne prihaja več na delo. Dne 7. 1. 2019 mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi s sklicevanjem na tretji odstavek 74. člena ZDR-1, ker mu je 31. 12. 2018 potekel mandat, tožena stranka pa ga v mandat ni ponovno imenovala. To odpoved je tožnik prejel 23. 1. 2019, delovno razmerje pa mu je prenehalo 23. 3. 2019.

9Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi na način, ki ni zakonsko predviden (77. člen ZDR-1), zato je odpoved nezakonita. Nadalje sta presodili, da izpodbijana odpoved ne izpolnjuje pogojev za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je tožena stranka kot podlago te odpovedi izrecno navajala le določbo tretjega odstavka 74. člena ZDR-1. V zvezi s tem sta ugotovili tudi, da tožena stranka v izpodbijani odpovedi ni navedla konkretnih in dejanskih okoliščin razloga nesposobnosti, da je navedbo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da tožnik ne more več opravljati dela zaradi nepodaljšanja mandata, vezala le na odpovedni razlog po tretjem odstavku 74. člena ZDR-1 in da bi sodišče s presojo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz odpovednega razloga nesposobnosti preseglo trditveno podlago tožene stranke.

Glede prvega dela dopuščenega vprašanja (ali tretji odstavek 74. člena ZDR-1 predstavlja poseben odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu)

10Tretji odstavek 74. člena ZDR-1 določa, da pripadajo vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. Definicijo vodilnega delavca vsebuje prvi odstavek 74. člena ZDR-1. Po tej določbi je vodilni delavec tisti delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.

11Določba tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 je vsebinsko nejasna in nomotehnično nedorečena, saj iz nje ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma dejstvo, da po poteku mandata ni bil ponovno imenovan, samostojen odpovedni razlog ali pa ta določba daje vodilnemu delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana na način, skladen z 89. členom ZDR-1, le pravice, ki jih imajo delavci, katerim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga¹. Metoda jezikovne razlage te določbe ne omogoča jasnega razumevanja in določitve pravega pomena njene vsebine, zato je vrhovno sodišče iskalo njen pravi pomen tudi z drugimi metodami pravne razlage.

12Vodilni delavci imajo v primerjavi z običajnimi delavci sicer poseben pravni položaj, saj so del vodstvene strukture delodajalca², kar izhaja tudi iz definicije pojma vodilni delavec (prvi odstavek 74. člena ZDR-1). Glede na to ZDR-1 npr. dopušča, da se z njimi lahko sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave³ oziroma da se z njimi v pogodbi o zaposlitvi drugače od zakonskih določb uredi delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek⁴. Kljub tem izjemam pa je njihov delovnopravni položaj glede na ostale pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja bližje delovnopravnemu položaju običajnih delavcev, kot pa delovnopravnemu položaju poslovodnih oseb in prokuristov. Vodilni delavci so tako kot običajni delavci le v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, za razliko od poslovodnih oseb oziroma prokuristov, ki so v dvojnem pravnem razmerju (delovnopravnem in statusnopravnem oziroma korporacijskopravnem) z delodajalcem. Iz tega razloga se (razen drugačne ureditve o posameznih pravicah obveznostih in odgovornostih, ki jih izrecno določa ZDR-1) v preostalem tudi za vodilne delavce v celoti uporabljajo določbe ZDR-1, upoštevaje vsa temeljna pravila delovnega prava (vključno z omejitvijo avtonomije pogodbenih strank in načelom „in favorem laboratoris“⁵).

13Bistveno drugačen pa je pravni položaj poslovodnih oseb in prokuristov. Zaradi dvojne narave njihovega razmerja pri delodajalcu (njihov delovnopravni položaj urejajo predpisi s področja delovnih razmerij, njihov statusnopravni oziroma korporacijskopravni položaj pa predpisi korporacijskega prava, kot je npr. Zakon o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadalj., ZGD-1) je v 73. členu ZDR-1 določeno, da se v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom lahko drugače (bolj ali manj ugodno od zakonsko določenih pravic, obveznosti in odgovornosti) uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se nanašajo na v tem členu taksativno naštete institute delovnega razmerja⁶. Zakonska dopustnost dogovora o drugačni ureditvi pravic obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja (med katerimi je izrecno naveden tudi institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi) je torej pri poslovodnih osebah oziroma prokuristih mnogo širša od dopustnosti takšnega dogovora pri vodilnih delavcih. Z zgoraj opisano zakonsko ureditvijo je omogočeno oblikovanje pogodbenega razmerja s temi osebami, definiranega s pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza tudi njihovemu korporacijskopravnemu statusu.

14Na podlagi določbe 73. člena ZDR-1 je v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo oziroma prokuristom mogoč in zakonsko dopusten tudi dogovor o drugačnem načinu prenehanja takšne pogodbe o zaposlitvi, kot jih sicer določa 77. člen ZDR-1⁷. Drugačen način prenehanja te pogodbe o zaposlitvi od sicer zakonsko določenih načinov je tako možen le ob soglasju obeh pogodbenih strank (na eni strani poslovodne osebe oziroma prokurista in na drugi strani delodajalca). Če do tega dogovora ne pride, lahko pogodba o zaposlitvi, sklenjena s poslovodno osebo oziroma prokuristom, preneha le na enega od načinov, določenih v 77. členu ZDR-1.

15ZDR-1 pa vodilnemu delavcu (enako sicer velja tudi za običajne delavce) ne daje možnosti, da bi se z delodajalcem dogovoril za drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi od zakonsko določenih načinov. Kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, je pravni položaj vodilnih delavcev bližji pravnemu položaju običajnih delavcev kot poslovodnih oseb oziroma prokuristov. Zato je nelogična in v nasprotju s pravili delovnega prava interpretacija tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 v smislu, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata, ki ima pri delodajalcu za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, dejstvo, ki pomeni samostojen razlog za odpoved takšne pogodbe vodilnemu delavcu. Po tej interpretaciji bi bili vodilni delavci brez pravno utemeljenega razloga v slabšem položaju od poslovodnih oseb oziroma prokuristov, saj bi jim lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi le na podlagi dejstva predčasne razrešitve ali zaradi tega, ker po poteku mandata niso bili ponovno imenovani v mandat, medtem ko bi bil lahko to lahko razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi poslovodni osebi (oziroma prokuristu) le, če bi bilo to poprej dogovorjeno v njegovi pogodbi o zaposlitvi.

16Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v našem delovnem pravu primarna oblika sklenitve delovnega razmerja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Namen sklenitve takšne pogodbe je stalnost in trajnost zaposlitve, s čimer se zagotavlja predvsem ekonomska in socialna varnost ne samo delavcev, ki imajo sklenjeno takšno pogodbo o zaposlitvi, temveč tudi njihovih družinskih članov, za katere ti skrbijo. Dejstvo, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas primarna oblika pogodbe o zaposlitvi tudi pri vodilnih delavcih, potrjuje tudi 74. člen ZDR-1. Iz prvega odstavka citiranega člena namreč izhaja, da lahko vodilni delavec izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če je že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas ali če gre za vodilnega delavca, ki je na vodilno delo imenovan v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. V drugih primerih pa mora delodajalec z vodilnim delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (ne glede na to, če je vodilno delo vezano na mandat)⁸. V primeru, če bi tretji odstavek 74. člena ZDR-1 interpretirali tako, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca⁹ samostojen odpovedni razlog in bi mu zaradi tega pogodba o zaposlitvi prenehala le zaradi razrešitve, bi to brez razloga zmanjšalo pravno varnost takšnega vodilnega delavca. Postavilo pa bi ga tudi v neenak položaj v primerjavi z vodilnim delavcem, ki je na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1 sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za vodilno delo, saj bi slednjemu po izteku te pogodbe oživela že prej sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas (ki je za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas mirovala).

17Tudi umeščenost določbe 74. člena ZDR-1 v zakonski tekst je v prid interpretaciji, da v tretjem odstavku 74. člena ZDR-1 ni določen samostojen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo ima z delodajalcem za opravljanje vodilnega dela sklenjeno vodilni delavec. Citirani člen je, enako kot 73. člen ZDR-1, uvrščen v II. del ZDR-1, in sicer v 10. poglavje, ki nosi naslov „Posebnosti pogodb o zaposlitvi“.

18V okviru členov tega poglavja so opredeljene tudi preostale posebnosti pogodb o zaposlitvi. Te se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas (členi od 54. do 58. ZDR-1), na pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (členi od 59. do 63. ZDR-1), na pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del (64. člen ZDR-1), na pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (členi od 65. do 67. ZDR-1) in na pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (členi od 68. do 72. ZDR-1). Zakonodajalec v nobeni od teh določb ni posebej opredelil odpovednega razloga (kar je treba ločiti od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi katerega bi katera od zgoraj naštetih vrst pogodbe o zaposlitvi prenehala. To je logično, saj je v ZDR-1 prenehanje pogodbe o zaposlitvi opredeljeno v posebnem, 12. poglavju II. dela ZDR-1, ki se nanaša na vse možne zakonsko dopustne načine prenehanja pogodb o zaposlitvi, ki so sklenjene za nedoločen in za določen čas. Načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi določa že omenjeni 77. člen ZDR-1, delavcu pa drugače pogodba o zaposlitvi ne more zakonito prenehati.

19Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi¹⁰ so torej opredeljeni v 12. poglavju II. dela ZDR-1, razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca pa v 89. členu ZDR-1. Med temi ni navedenega prenehanja mandata (bodisi zaradi predčasne razrešitve, bodisi zaradi neimenovanja v ponovni mandat) kot posebnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi niti poslovodni osebi niti vodilnemu delavcu, kot tudi ne preklica prokure prokuristu.

20Iz obrazložitve predloga tretjega odstavka 74. člena ZDR-1, objavljenega v Poročevalcu Državnega zbora z dne 19. 12. 2012, sicer izhaja, da predlog sledi tudi predlogom iz strokovnih obravnav, da je potrebno potrebo po zaupanju med poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci na ključnih delovnih mestih upoštevati na tak način, da se določi posebno možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas vodilnemu delavcu (bodisi ob nastopu mandata novega poslovodstva oziroma v primeru porušenega zaupanja med poslovodstvom in vodilnim delavcem) ob hkratni zagotovitvi pravic kot gredo delavcem, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kljub temu¹¹ pa glede na prej navedene razloge po presoji Vrhovnega sodišča RS tretji odstavek 74. člena ZDR-1 v delu, v katerem govori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve oziroma neimenovanja po poteku mandata, ni ustrezno izpolnil tega cilja.

21To presojo dodatno potrjuje tudi načelo „in favorem laboratoris“, kot eno temeljnih načel delovnega prava, ki ga je treba upoštevati v tem primeru. Nejasne določbe zakonskih predpisov se morajo razlagati v korist delavca, v konkretnem primeru torej v korist tožnika kot vodilnega delavca. Ker iz tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 ne izhaja jasno, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata poseben oziroma samostojen odpovedni razlog, je treba to pravno normo v skladu z omenjenim načelom interpretirati tako, da ne določa, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca oziroma njegovo neimenovanje po poteku mandata samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu brez njegove volje ali krivde. To pa pomeni, da lahko delodajalec vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zakonito redno odpove to pogodbo le na enega od načinov, določenih v 89. členu ZDR-1 ter po postopkih, ki so opredeljeni v 12. poglavju II. dela ZDR-1.

22Tožena stranka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na zadevo VIII Ips 140/2018. V tej je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil vodilni delavec, temveč poslovodna oseba, za katero je veljala posebna pravna ureditev iz 73. člena ZDR-1 in da je bil z njim sklenjen dogovor o drugačnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, v posledici katerega mu je ta pogodba tudi prenehala. V tej zadevi se Vrhovno sodišče RS ni opredeljevalo do vsebine tretjega odstavka 74. člena ZDR-1. Tudi v sodbi in sklepu VIII Ips 18/2017 z dne 6. 3. 2018 (del obrazložitve te odločbe je povzet tudi v sklepu VIII Ips 203/2018 z dne 19. 3. 2019) je Vrhovno sodišče RS navedlo le, da je v tretjem odstavku 74. člena ZDR-1 predčasna razrešitev kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posebej omenjena, ni pa zavzelo stališča, da je predčasna razrešitev poseben razlog za odpoved te pogodbe. V nobeni od citiranih zadev torej ni bilo zavzeto stališče, da je predčasna razrešitev oziroma neimenovanje v nov mandat po poteku prejšnjega samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu, ki ima za vodilno delo sklenjeno pogodbo za zaposlitvi za nedoločen čas.

Glede drugega dela dopuščenega revizijskega vprašanja (ali bi morali sodišči izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi presojati z vidika odpovednega razloga nesposobnosti)

23Iz uvodnega dela izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da jo je tožena stranka podala na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDR-1. V njej je navedeno, da se tožniku odpoveduje pogodba o zaposlitvi za opravljanje del in nalog na vodilnem delovnem mestu zaradi poteka mandata z dnem 31. 12. 2018 in dejstva, da mu po poteku mandata mandat ni bil podaljšan¹². Tudi iz njene obrazložitve izhaja, da je na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 podana zato, ker tožnik nima več mandata (ker mu mandat po poteku ni bil podaljšan). V njej je sicer navedeno, da tožnik iz razloga nepodaljšanja mandata vodilnih del ne more več opravljati, vendar pa je bil dejanski in obrazložen razlog¹³ za to odpoved le potek mandata in tožnikovo neimenovanje v nov mandat (in ne njegova nesposobnost opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi)¹⁴. Zato tožena stranka s svojim sklicevanjem na odpovedni razlog nesposobnosti navaja in uveljavlja nekaj drugega, kot je navajala v sami odpovedi. To pomeni, da prihaja sama s seboj v nasprotje.

24Ker je bila izpodbijana pogodba o zaposlitvi podana na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDR-1, in ker je bil dejanski razlog za njeno podajo dejstvo, da je tožniku potekel mandat, sodišči druge in prve stopnje preizkusa zakonitosti nista mogli niti smeli širiti še na presojo zakonitosti te odpovedi v povezavi z razlogom nesposobnosti.

25Ker sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena, pa niso bili podani, jo je revizijsko sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje (378. člen ZPP).

26Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker z revizijo ni uspela in ker se tudi sicer ta delovni spor uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP pa je dolžna tožniku povrniti njegove stroške revizijskega postopka, in sicer za odgovor na revizijo 450 točk po tar. št. 15/6 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.; OT), za materialne stroške 9 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša skupaj 335,99 EUR. V primeru zamude bo morala tožena stranka tožniku od navedenega zneska plačati tudi zakonske zamudne obresti.

27Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ Podobno tudi dr. Darja Senčur Peček, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2019; komentar k tretjemu odstavku 74. člena, str. 443 in nadalj.
² Podobno tudi dr. Darja Senčur Peček, nav. delo, str. 439.
³ Enajsta alinea prvega odstavka 26. člena ZDR-1.
⁴ 157. člen ZDR-1, ki sicer velja tudi za poslovodne osebe oziroma prokuriste.
⁵ 9. člen ZDR-1.
⁶ ZDR-1 v prvem odstavku 73. člena dopušča možnost drugačnega dogovora o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja v zvezi: s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas; z delovnim časom; z zagotavljanjem odmorov in počitkov; s plačilom za delo; z disciplinsko odgovornostjo; s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
⁷ Po 77. členu ZDR-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon; v drugih primerih, ki jih določa zakon.
⁸ Iz 54. člena ZDR-1 izhaja, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le v primeru, če gre za vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1.
⁹ Na takšno razrešitev (ki jo delodajalci velikokrat utemeljujejo z izgubo zaupanja kot subjektivnim kriterijem, ki ni podvržen sodni presoji) vodilni delavci ne morejo imeti nikakršnega vpliva.
¹⁰ Zakonodajalec je kot edino izjemo od teh načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 73. členu ZDR-1 izrecno dopustil možnost dogovora o drugačnem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo oziroma prokuristom, kar je (kot je bilo že ugotovljeno zgoraj) posledica njunega posebnega pravnega položaja.
¹¹ Poročevalec Državnega zbora sicer govori tudi o nastopu mandata novega poslovodstva, ki ga tretji odstavek 74. člena ZDR-1 sploh ne omenja.
¹² Praktično enako besedilo je vsebovalo tudi „Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi“ z dne 20. 12. 2018, v katerem je tožena stranka tožnika obvestila, da bo zaradi poteka mandata za opravljanje del in nalog na vodilnem delovnem mestu z dnem 31. 12. 2018 in odločitve, da mu mandat po poteku ne bo podaljšan, podana pravna podlaga za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi na podlagi 74. člena Zakona o delovnih razmerjih, da bo tožnik prejel odpoved v pisni obliki z obrazložitvijo dejanskega razloga za odpoved in navedbo pravic, ki mu pripadajo po Zakonu o delovnih razmerjih.
¹³ Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
¹⁴ Tudi iz navedb tožene stranke izhaja, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da tožniku po poteku mandata ta ni bil podaljšan in da je dejstvo, da svojega dela ne more več opravljati, navajala le v povezavi z potekom mandata in njegovim nepodaljšanjem kot dejanskim razlogom za to odpoved.