VSK sklep I Ip 507/2009

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točki 3. in 4, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici vzelo na znanje delni umik izvršilnega predloga in v tem obsegu izvršilni postopek ustavilo, v preostalem delu pa ugovor dolžnika zavrnilo. Hkrati je še odločilo, da mora dolžnik upniku plačati nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 59,48 EUR.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni, tako da sklep o izvršbi razveljavi ter upniku naloži plačilo dolžnikovih stroškov.

Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni presojalo dejstva, da je upnik v šolskem letu 2007/2008 veliko izostajal od pouka, se neprimerno vedel in bil posledično neuspešen. V šolskem letu 2008/2009 ni bil vpisan v noben šolski program. V dokaz ugovornim trditvam je dolžnik predlagal številne dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo in se do njih ni opredelilo.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je izpolnjen pogoj rednega šolanja vsaj do 31.8.2008, ker je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in zakonsko določbo iz 123. člena ZZZDR razlagalo, da status dijaka in možnost, da bi upnik svoje šolske obveznosti lahko izpolnil po prilagojenem programu, že pomeni izpolnjevanje pravnega standarda rednega šolanja. Zaključek, ali je ta standard podan, mora namreč temeljiti na upoštevanju vseh okoliščin primera (tako VSC v zadevi Cp 420/2008). Sodišče se je pri utemeljitvi 3. točke izreka sklicevalo na Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti v srednji šoli, ki pa se začne uporabljati šele 1. septembra 2009, tudi prej veljavni pravilnik pa se uporablja le v primerih, ko gre za dijake, ki se vzporedno šolajo na več šolah, pripravljajo na mednarodna tekmovanja ali pa so perspektivni oziroma vrhunski športniki. Dolžnik ni zatrjeval, da je upniku prenehal status dijaka, ampak da upnik kljub temu, da je bil vpisan v Tehniški šolski center v obdobju september 2007 – avgust 2008 dejansko ni izpolnjeval šolskih obveznosti. Da je z vpisovanjem v različne šolske programe zgolj formalno pridobival status dijaka, potrjujejo tudi navedbe iz odgovora na ugovor.

Sklep je nezakonit tudi zato, ker sodišče odgovora na ugovor ni vročilo dolžniku in mu s tem odvzelo možnost, da se izjavi o dejstvih iz odgovora, kljub temu, da je na te navedbe oprlo svojo odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 364. členom ZPP in določbo 15. člena ZIZ (sklep VSC I Ip 1100/2007). Podana je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (o opustitvi šolanja), oziroma so ti razlogi nejasni ali so si med seboj v nasprotju, saj je upnik sam navajal, da je odšel v tujino in ni želel finančno obremenjevati staršev, sodišče pa mu je priznalo preživnino.

V odgovoru na pritožbo je upnik prerekal trditve iz pritožbe in predlagal njeno zavrnitev, saj upniku status dijaka ni prenehal vse do 31.8.2008. Upnik se je poleg tega moral v tujini izšolati za poklic animatorja, ki ga zdaj opravlja.

Pritožba je utemeljena.

V tej izvršilni zadevi je dolžnik podal ugovor ugasle terjatve po 8. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sicer je trdil, da je njegova obveznost preživljanja prenehala, ker je upnik postal polnoleten in je prenehal z rednim šolanjem. Iz podatkov spisa izhaja, da je izvršilni naslov v zadevi sodna poravnava, s katero sta se dolžnik in mati upnika dogovorila o varstvu, vzgoji in preživljanju takrat še mladoletnega upnika. Ni sporno, da je upnik postal med tem polnoleten, sporno pa je, ali se redno šola. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na potrdilo o vpisu, iz katerega izhaja, da je bil upnik v šolskem letu 2007/2008 vpisan v 1. letnik programa Prometni tehnik, in na informacijo o izobraževanju, po kateri bi lahko upnik svoje obveznosti izpolnil po prilagojenem programu. Dolžnik je v dokaz svojim trditvam, da se upnik, kljub vpisu ne šola več redno in da ves čas od polnoletnosti celo živi in dela na T., predlagal izvedbo številnih dokazov, zaslišanje strank in prič ter informacijo o izobraževanju Tehniškega šolskega centra, iz katerega izhaja tudi, da se upnik od sredine januarja 2008 ni več udeleževal šolskih aktivnosti, niti v zvezi s prilagojenim programom in da se tudi ni več vpisal v šolskem letu 2008/2009. Ob takem stanju v zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok za obravnavo ugovora (58. člen ZIZ) in na njem izvesti predlagane dokaze in se šele na njihovi podlagi odločiti, ali in do kdaj je izpolnjen pogoj rednega šolanja. Za pravni standard rednega šolanja namreč golo dejstvo vpisa in možnost, da bi lahko upnik opravil svoje obveznosti, ne zadošča. S tem, ko ni izvedlo dokazov, je sodišče prve stopnje upniku odvzelo možnost obravnavanja v postopku in s tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen ugovor dolžnika in posledično v delu, v katerem je bilo odločeno o stroških izvršilnega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče opraviti narok in izvesti predlagane dokaze, predvsem pa zaslišati upnika o tem, katere šolske obveznosti je dejansko opravljal v spornem obdobju.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.