VSRS Sodba VIII Ips 336/2017

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 6. 7. 2012 in 12. 12. 2013 in za priznanje pravice do varstvenega dodatka od 28. 12. 2011 dalje. Presodilo je, da je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka z dnem 28. 12. 2011 v skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 in naslednji) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji). Tožnik je mesečno prejemal invalidsko pokojnino v višini 283,84 EUR in imel na bančnem računu 1.725,27 EUR denarnih sredstev. Ker dohodek (pokojnina) skupaj s tretjino premoženja (denarna sredstva) presega višino upoštevnega minimalnega dohodka (449,80 EUR), tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in ji zadevo vrnilo v nov upravni postopek. Obrazložilo je, da je bilo tožniku pred vložitvijo zahteve za priznanje varstvenega dodatka nakazano 2.621 EUR iz naslova naknadnega izplačila varstvenih dodatkov za daljše časovno obdobje za nazaj. Gre za občasni in neperiodični dohodek, ki se mora glede na določbo 23. člena ZSVarPre upoštevati le v višini 743,67 EUR. Ta znesek predstavlja premoženje, ki je nižje od prihrankov v višini treh minimalnih dohodkov po določbi 52. člena ZSVarPre (780 EUR), zato tožnik pravno upoštevnega premoženja nima.

3Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 298/2016 z dne 23. 5. 2017 drugostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje zaradi bistvene kršitve določb pravnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Obrazložilo je, da gre za protislovje o odločilnem dejstvu, saj isti znesek ne more hkrati predstavljati premoženja in dohodka z vidika cenzusa za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice do varstvenega dodatka.

4Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik je dne 20. 9. 2011 prejel 2.621,00 EUR iz naslova za nazaj plačanega varstvenega dodatka, kar glede na dan vložitve vloge 28. 12. 2011 pomeni, da gre za občasni prihodek, ki se povpreči v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre. Po povprečenju in odštetju polovice minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre je upoštevani dohodek 743,67 EUR, kar skupaj z 283,84 EUR invalidske pokojnine presega cenzus 449,80 EUR. Zato tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka.

5Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 20. 9. 2011 prejel 2.621 EUR, tj. enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za obdobje od 1. 2. 2009 do 31. 12. 2010 na podlagi odločbe ZPIZ z dne 23. 8. 2011. Povprečni mesečni znesek varstvenega dodatka za to obdobje znaša 113,95 EUR. Če se ta znesek nadalje zmanjša za 130 EUR, potem tožnik z naslova varstvenega dodatka nima upoštevnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, njegova invalidska pokojnina pa je nižja od dohodkovnega cenzusa. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja neenakopravno obravnavanje tožnika z ostalimi upravičenci, ki so redno, v periodičnih zneskih prejemali varstveni dodatek. Dejstvo, da je tožnik uspel v sodnem postopku in tako dosegel priznanje pravice do varstvenega dodatka za nazaj in njegovo enkratno izplačilo v skupnem znesku za 23-mesečno obdobje, mu ne sme iti v škodo v postopku priznanja pravice do varstvenega dodatka za naprej. Gre za pravno praznino, ki jo mora napolniti Vrhovno sodišče z razlago oziroma mora sprožiti postopek ocene ustavnosti določb ZSVarPre.

6Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7Revizija ni utemeljena.

8Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9V skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZSVarPre se z varstvenim dodatkom upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in ki niso za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Namreč z denarno socialno pomočjo se v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZSVarPre upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

10Po določbi prvega odstavka 20. člena ZSVarPre v zvezi z 52. členom ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

11Revident je dne 20. 9. 2011 prejel enkratno nakazilo 2.621 EUR iz naslova za nazaj plačanih varstvenih dodatkov za obdobje od 1. 2. 2009 do 31. 12. 2010. ZPIZ mu je namreč v odločbi z dne 23. 8. 2011 priznal pravico do varstvenega dodatka za navedeno obdobje. Dne 28. 12. 2011 je revident vložil novo vlogo za priznanje pravice do varstvenega dodatka. V času odločanja tožene stranke je bila višina minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre 260 EUR. Za revidenta kot samsko osebo je bil tako cenzus pri 449,80 EUR.

12Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. Enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre. Povprečni znesek dohodka revidenta v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge je bil 873,76 EUR, ki pa zmanjšan za 130 EUR v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre znaša 743,67 EUR. Navedeni dohodek presega cenzus v času odločanja tožene stranke, zato revident do varstvenega dodatka ni upravičen.

13Pri obravnavi revidentovega prejemka v relevantnem obdobju ne gre za pravno praznino. Niti v času odločanja veljavne določbe ZSVarPre niti kasnejše določbe ZUPJS ne predvidevajo izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Na zakonski ravni so določeni dohodki oziroma premoženje izrecno izključeni iz upoštevanja v okviru ugotavljanja doseganja cenzusa. Odsotnost varstvenega dodatka oziroma enkratnega skupnega izplačila dohodka, ki bi bil sicer ob normalnem poteku stvari periodično plačan, med izjemami po sistemski razlagi ne pomeni pravne praznine, temveč nasprotno kaže na njegovo upoštevanje pri preverjanju pogojev za priznanje pravic.¹ V zakonodaji je varstveni dodatek celo izrecno naveden med dohodki, ki se morajo upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice.²

14Revizijsko sodišče obravnavanje revidenta, ki so mu bile za nazaj izplačani varstveni dodatki v enkratnem znesku, ne ocenjuje za ustavno neenakopravno glede na ostale upravičence do varstvenega dodatka. Varstveni dodatek je namenjen kritju določenih življenjski potreb, če posameznik nima (dovolj) lastnih sredstev za njihovo plačilo. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se na podlagi 5. člena ZSVarPre upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Položaj tožnika je primerljiv oziroma enak položaju drugih prosilcev, saj se za vse po enakih merilih upoštevajo dohodki in premoženje, s katerim razpolagajo v trenutku vložitve vloge oziroma v časovnem obdobju, ki ga zakon določa. Če lastna sredstva zadoščajo za kritje potreb, jih mora posameznik pokriti iz njih. V nasprotnem primeru pa mu je priznana socialna dajatev. Zaradi enkratnega večjega zneska, ki se je sicer nanašal na daljše časovno obdobje izplačila varstvenega dodatka (pri tem ne gre za nepretrgano nadaljevanje pravice do varstvenega dodatka, saj mu ta v letu 2011 ni bila priznana z odločbo tožene stranke z dne 23. 8. 2011) se je njegov socialni položaj v času enkratnega izplačila izboljšal. Tožnik je torej razpolagal z lastnimi sredstvi. Zato ne gre za različno obravnavanje.

15Namen pridobitve pravice do varstvenega dodatka je torej varovanje socialnega položaja socialno ogroženega posameznika pri kritju življenjskih stroškov. Če ta v času vložitve vloge za priznanje pravice ni ogrožen, potem za novo obdobje ne more biti upravičen do varstvenega dodatka. Ob spremenjenem dejanskem stanju s potekom časa se upoštevani dohodki in premoženje lahko spremenijo, kar omogoča vlagatelju ponovno priznanje pravice do varstvenega dodatka.

16Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Iz upoštevanih dohodkov po ZSVarPre so bili izvzeti nekateri dohodki po določbi tretjega odstavka 12. člena. Iz upoštevanega premoženja se izloči tudi premoženje po določbi 24. člena ZSVarPre in 18. člena ZUPJS.
² ZSVarPre je med dohodke, ki se upoštevajo v lastni dohodek štel po določbi 10. točke prvega odstavka tudi varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z 10. točko 12. člena ZUPJS se pri priznanju pravic v upoštevan dohodek šteje tudi varstveni dodatek.