VSL Sklep IV Cp 328/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se sin udeležencev¹ zaupa v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), (2) da je oče od 1. 1. 2021 dolžan plačevati preživnino 180 EUR mesečno (II. točka izreka), da stiki potekajo vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje zvečer in vsako sredo, počitnice in praznike izmenjaje pri enem in pri drugem staršu, poletne počitnice pa izmenjaje po en teden ter enkrat strnjeno štirinajst dni (III. točka izreka). Kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi njegovemu predlogu, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Odločitev ni v sinovo korist. Ne upošteva načela kontinuitete varstva in vzgoje ter pospešenega otrokovega razvoja (VSL IV Cp 1429/2015, IV Cp 3332/2016 in IV cp 1111/2018). Sodišče ni upoštevalo dalj časa obstoječega zatečenega dejstva, da je sin vse od razpada življenjske skupnosti med staršema, najkasneje pa od septembra 2019 v varstvu in vzgoji pri obeh starših izmenično na tedenskem nivoju. Sin se je na tak ritem dodobra privadil. Poleg tega mu oče nudi ustrezno vzgojo, postavlja meje in je bistveno pripomogel k šolskemu uspehu. Sklep temelji na mnenju centra za socialno delo, ki je očitno enostransko in poleg tega zastarelo. Sam je predlagal postavitev izvedenca klinične psihologije, ki bi lahko po strokovnem pregledu in zaslišanju vseh vpletenih podal objektivno mnenje o tem, da ima oče boljše ali vsaj enake starševske kompetence in da bi bilo v sinovo korist zaupanje očetu v varstvo in vzgojo ali vsaj nadaljnje izvajanje skupne starševske skrbi. Mnenje otroka, podano pred letom dni in vezano na tedanjo situacijo, bi moralo oceniti z vidika največje otrokove koristi in njegovega pospešenega razvoja. Center za socialno delo ni preveril neutemeljenih in lažnivih predlagateljičinih navedb. Ugotovitve v izpodbijanem sklepu so v nasprotju z izpovedbami A. A., B. B. in pritožnika.

Sodišče ni ugotovilo otrokovih potreb, niti ni ugotavljalo materinih preživninskih zmožnosti. Nepreverljiva in arbitrarna je tudi odločitev o stikih.

3Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Po prenehanju življenjske skupnosti v juniju 2019 sta starša desetletnega C. C. v novembru 2019 vložila predloga za ureditev razmerij v zvezi z otrokom. Vsak od njiju je predlagal, naj se sin zaupa v varstvo in vzgojo njemu, oče pa med postopkom še, naj se zaupa v skupno varstvo in vzgojo obeh. Mati je svoj predlog utemeljevala s trditvami, da je ostala na dotedanjem skupnem domu in že poprej skrbela za gospodinjska opravila, čistočo, pomoč pri učenju in opravljanju šolskih obveznosti, da je oče zaradi službenih obveznosti pogosto po cele dneve odsoten in po naravi vzkipljiv ter psihično nestabilen, sin pa se očetovih izbruhov jeze in verbalnega nasilja boji in v času, ko je pri njem, doživlja stiske. Oče je v podporo svojemu predlogu navedel, da je sam v večji meri kot mati skrbel za oba otroka vse od rojstva, se z njima učil in sodeloval pri šolskih obveznosti, ju vozil na treninge, sin pri materi ostaja pogosto sam, mati mu preprečuje stike z njim.

6Kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev v sklepu, izdanem novembra 2020, sta si udeleženca po razpadu življenjske skupnosti v juniju 2019 ustvarila novi družini, njun sedaj desetletni sin, ki obiskuje peti razred osnovne šole, pa je zadnje leto preživljal izmenično en teden pri enem in en teden pri drugem od staršev. Pri očetu živi skupaj z njegovo partnerko in njenima trinajstletno hčerjo in sedemnajstletnim sinom, pri materi pa z devetnajstletno sestro in v juniju rojenim polbratom, (vsaj) občasno pa je pri njih tudi materin partner. Otrok se pri obeh starših dobro počuti in sprejema tako nova partnerja svojih staršev kot tudi otroka očetove partnerke in polbrata. Tako mater kot očeta ima zelo rad. V postopku izrečeni očitki o prekomernem uživanju alkohola na eni strani strani in na drugi strani o uživanju psihoaktivnih substanc in nepospravljanju nimajo take teže, da bi bili pomembni za odločitev.

7Odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi temelji na oceni, da skupno starševstvo zaradi še vedno zelo otežene komunikacije med staršema ni primerno in da je upoštevaje očetove burne reakcije v kritičnih situacijah in nepripravljenosti za vzpostavitev odnosa s hčerko mati primernejša za zaupanje otroka. Taka odločitev sledi mnenju centra za socialno delo. Pritožbeni očitki o pomanjkljivostih odločitve so utemeljeni.

8Če starši ne živijo več skupaj in se ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče ob upoštevanju njihove koristi (138. člen Družinskega zakonika – v nadaljevanju DZ). Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 143. člena DZ). Temeljno vodilo pri odločanju predstavlja otrokova korist. Starši delajo v otrokovo korist, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju (tretji odstavek 7. člena DZ).

9Utemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivem ovrednotenju mnenja centra za socialno delo v izpodbijanem sklepu. Oče je pred sodiščem prve stopnje mnenju obrazloženo nasprotoval. Očital mu je, da temelji na enostransko pridobljenih informacijah, ki jih strokovni delavci centra niso preverili, da pri podaji mnenja niso bile upoštevane vse okoliščine, pomembne za oceno starševskih zmožnosti, in da center nima strokovnega znanja, potrebnega za oceno starševskih zmožnosti. Da bi se prepričalo o utemeljenosti očitkov, je sodišče zaslišalo strokovno delavko in psihologinjo, ki sta sodelovali pri izdelavi mnenja, a niti mnenja niti teh izpovedb ni ocenilo.

10Pritožnikovo apriorno odrekanje strokovnosti mnenju centra za socialno delo ni utemeljeno. Center za socialno delo z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, ki je zaradi svojega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.² Tako kot za izvedensko mnenje pa tudi za mnenje centra za socialno delo velja, da ga je sodišče dolžno kritično ovrednotiti. Preizkusiti mora, ali temelji na vseh okoliščinah, pomembnih za odgovor na strokovna vprašanja, ki jih podaja v mnenju, in ali je podano mnenje jasno, razumljivo in celovito in kot tako omogoča kritičen preizkus njegove pravilnosti. Te presoje v izpodbijanem sklepu ni. V sklepu ni ugotovljeno, ali dokazi, ki jih je izvedlo sodišče z namenom ugotavljanja starševskih sposobnosti, potrjujejo ugotovitve centra za socialno delo, na katerih temelji njegovo strokovno mnenje, niti mnenje kot tako ni ocenjeno. Zaradi tega je podan dvom o pravilnosti ugotovitev, da se otrok očeta boji, da oče ne prepozna otrokove potrebe po materi in da zahteve in pričakovanja postavlja na neprimeren način.

11Utemeljeno je tudi pritožnikovo opozorilo, da ni ugotovljeno, ali in kako so se v desetih mesecih od podaje mnenja do konca postopka razmere spremenile. Med udeležencema ni bilo sporno, da je sin ves ta čas preživljal en teden pri enem in en teden pri drugem staršu. Ugotovitve o tem, kako sta si starša v tem času delila skrb zanj in kako je otrok to sprejemal, ter ocena, ali bi bil tak način optimalen za njegov zdrav razvoj oziroma zakaj ne, v sklepu manjkajo.

12Predlagatelj tudi utemeljeno opozarja, da je za ugotovitev okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokove največje koristi, predlagal postavitev izvedenca klinične psihologije in da v izpodbijanem sklepu ni razlogov, zaradi katerih sodišče tega dokaza ni izvedlo. V pritožbenem postopku tako ni mogoče preizkusiti, ali so bili za zavrnitev dokaza podani utemeljeni razlogi. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti je podan dvom tako o pravilnosti odločitve, da zaupanje otroka v varstvo in vzgojo obema od staršev ni sprejemljivo, kot tudi o pravilnosti ocene, da bo mati mogla nuditi ustreznejšo vzgojno vodstvo in spodbudo v otrokovem razvoju kot oče.

14Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da manjkajo ugotovitve, pomembne za odločitev o višini preživnine in o razporeditvi preživninskega bremena med starša. Po 190. členu DZ mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb in mora biti primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. V izpodbijanem sklepu ni ugotovitev o vrsti in obsegu otrokovih potreb. Sodišče se tudi ni opredelilo do očetove navedbe, da mati prejema višje dohodke od teh, ki izhajajo iz plačilnih list.

15O očitkih glede ureditve stikov se pritožbeno sodišče ni izreklo, ker je v celoti povezana z odločitvijo o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.

16Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje predlagateljevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku oceni, ali bo dejstva, pomembna za oceno starševskih zmožnosti in koristi otroka, lahko ugotovilo z dopolnitvijo že izvedenih dokazov (dodatnim zaslišanjem staršev, morebitnim razgovorom z otrokom, zahtevo centru za socialno delo za dopolnitev podatkov in mnenja) in morebitno izvedbo dodatnih dokazov po uradni dolžnosti (s pridobitvijo podatkov o otrokovem izpolnjevanju šolskih obveznosti, odnosih z vrstniki ipd.) ali pa bo za dovolj zanesljivo oceno starševskih zmožnosti potrebna izvedba dokaza z izvedencem klinične psihologije. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku naj zbrano procesno gradivo skrbno oceni in se obrazloženo izreče o predlogih vsakega od staršev bodisi za zaupanje otroka njemu bodisi za skupno vzgojo in varstvo. Enako velja tudi za morebitno odločitev o stikih in preživnini.

17Odprava pomanjkljivosti in ugotovitev potrebnih dejstev, pomembnih za pravilno odločitev, terja po eni strani ovrednotenje že izvedenega dokaznega postopka in utemeljitev odločitve o neizvedenih dokazih, na drugi strani pa tako obsežno dopolnitev dokaznega postopka, da bi bila z odločitvijo pred pritožbenim sodiščem udeleženca prikrajšana v pravici do pritožbe.³ Ker z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa postopek ne bo bistveno podaljšan (vsa procesna opravila, ki jih je treba opraviti, bi moralo izvesti tudi pritožbeno sodišče, tako da je postopek daljši le za čas, ki ga bo terjal morebiten nov pritožbeni postopek), je treba pravici do pritožbe v danem primeru dati prednost.

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

19PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema njegovega pisnega odpravka. Vložiti jo je treba v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenje.

¹ Starša sta z enodnevnim zamikom vložila vsak svoj predlog za ureditev razmerja v zvezi z njunim sinom. Sodišče je predloga obravnavalo skupaj, tako da vsak od njiju nastopa v vlogi predlagatelja in v vlogi nasprotnega udeleženca. Zaradi jasnosti bo mati, ki je vložila predlog prej, poimenovana kot predlagateljica, oče pa kot nasprotni udeleženec, večinoma pa oba po svoji starševski vlogi.
² Prim. Strajnar, Mnenje centra za socialno delo in izvedenskega mnenja v družinskopravnih postopkih, Pravosodni bilten, št. 2/2018, str. 112, in sodbo VS RS II Ips 682/2007 z dne 8. 11. 2007.
³ Da tovrstne procesne napake ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje, glej tudi odločbe VS RS II Ips 176/2017 z dne 19. 10. 2017, II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018 in II Ips 333/2016 z dne 6. 9. 2018.