VSM Sklep III Cp 55/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu na podlagi pravnomočnega sklepa o izreku ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) N 342/2018 z dne 19. 7. 2019 izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v osmih dneh od prejema tega sklepa na TRR Okrožnega sodišča v Mariboru (točka I. in II. izreka izpodbijanega sklepa) ter odločilo, da se v primeru, če nasprotni udeleženec denarne kazni ne bo prostovoljno plačal dovoli izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima na TRR pri Novi KBM ter nalogom banki, da blokira sredstva v višini obveznosti, sklep pa ima učinek rubeža in učinek prenosa v izterjavo (točka III. izreka), ter da se nasprotnemu udeležencu izreče nova denarna kazen v višini 1.500,00 EUR, v primeru ponovne kršitve uvodoma citiranega pravnomočnega sklepa o izreku ukrepov (točka IV. izreka).

2Zoper ta sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakonom ter predlaga njegovo spremembo v smislu zavrnitve predloga oziroma njegovo razveljavitev. Najprej graja nepravilno opredelitev strank glede aktivne legitimacije, ko je sodišče ponovno navedlo kot predlagatelje, poleg D.V., še B.V. V. in S.V., čeprav je ostala kot edina stranka le še prvo navedena predlagateljica. Nadalje navaja, da je odločitev enostranska in pristranska ter gradi izključno le na predlagateljici, nasprotnemu udeležencu pa odreka obrambo, kajti slednji ni imel možnosti izjasniti se glede obvestila Policijske postaje L. z dne 16. 9. 2019, sodišče pa tudi ni zaslišalo priče Z.T. ter nasprotnega udeleženca, da do zatrjevane kršitve ni prišlo, takšen zaključek sodišča pa je nezdružljiv do pravice izvajanja razbremenilnih dokazov iz 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče bi moralo neposredno zaslišati tako predlagano pričo kot tudi nasprotnega udeleženca, saj se je nasprotni udeleženec dovolj jasno opredelil, kaj bo predlagana priča izpovedala in potrdila (odločba Ustavnega sodišča Up 942/14-13 z dne 20. 4. 2017). Nepravilen je zaključek sodišča, da je izrekanje kazni le izvrševanje že pravnomočnega sklepa in zaslišanje priče nasprotnega udeleženca ni več mogoče, če bi bilo temu tako, bi bila nasprotnemu udeležencu odvzeta pravica do obrambe. Priglaša stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND, subsidiarno na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND pa Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa se še subsidiarno uporablja ZPP.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno mu izrečen ukrep o prepovedi približevanja, ki mu ga je izreklo Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom N 342/2018 z dne 19. 7. 2019 (pravnomočen 8. 8. 2019), ko se je v času prepovedi namerno z vožnjo z vozilom na nedovoljeni razdalji približal stanovanjski hiši na naslovu Z.Ž. 51/b v L. ter peljal mimo tamkajšnje stanovanjske hiše.

6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena in 336. členom ZPP), prav tako ne kršitev, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec (kar bo predmet nadaljnje obrazložitve) in je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na podlagi argumentirane dokazne ocene pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke ter se v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu, v nadaljevanju pa odgovarja le na pritožbena izvajanja.

7Bistvo pritožbenih zatrjevanj je, da je bila nasprotnemu udeležencu z izrekom denarne kazni odvzeta možnost obrambe, torej pravica do izjave, ker prvič sodišče ni zaslišalo priče, ki naj bi potrdila, da se je nasprotni udeleženec nahajal v tem času v bližini stanovanja, kjer sedaj živi, ter drugič, ker ni zaslišalo nasprotnega udeleženca o tem, pri čemer zaključki sodišča temeljijo na obvestilu policije, ki pa temelji zgolj na izjavi predlagateljice, policija pa ni preverjala dejanskega stanja tudi pri nasprotnemu udeležencu.

8Sodišče prve stopnje je pri odločanju o izreku denarne kazni pravilno izhajalo iz določbe 23. člena ZPND.¹

9V obravnavanem primeru je policija obvestila sodišče o kršitvi nasprotnega udeleženca, sodišče pa je nato v postopku pozvalo na izjasnitev tako predlagateljico kot nasprotnega udeleženca.

10Nasprotni udeleženec je v svojem odgovoru zanikal, da bi zatrjevanega dne 5. 9. 2019 okrog 17.45 ure peljal mimo stanovanjske hiše Z.Ž. 51b, s trditvijo, da gre za neresnično prijavo predlagateljice, hkrati pa je v dokaz teh trditev predlagal zaslišanje priče T.Z., ki je lastnik stanovanja, v katerem sedaj nasprotni udeleženec živi, in ki naj bi potrdil, da je bil tega dne popoldne nasprotni udeleženec ves čas v bližini stanovanja.

11V posledici odgovornih trditev nasprotnega udeleženca je sodišče slednjega pozvalo, da v roku osmih dni od prejema poziva posreduje sodišču pisno izjavo predlagane priče v zvezi z dejstvi, o katerih naj bi priča izpovedala na naroku, ki ga je nasprotni udeleženec prejel 12. 10. 2019. Kljub temu nasprotni udeleženec vse do izdaje izpodbijanega sklepa (7. 11. 2019) sodišču ničesar ni sporočil, niti ni predložil pričine pisne izjave (kar pritožbeno ni sporno).

12V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.

13Nasprotni udeleženec sodišču v postopku na prvi stopnji ni pojasnil, zakaj ni predložil pisne izjave predlagane priče, tega ne pojasni niti v pritožbenem postopku, sklicuje se zgolj na to, da bi sodišče moralo zaslišati pričo, in ker je ni, zaslišalo pa tudi ni nasprotnega udeleženca, je slednjemu kršilo pravico do obrambe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tovrstna pritožbena graja ni utemeljena. Nasprotni udeleženec namreč ni ravnal po pozivu sodišča, poleg tega pa je njegova trditev v odgovoru na obvestilo policije², da naj bi priča potrdila, da se je nahajal v bližini stanovanja³, povsem neobrazložena, saj nasprotni udeleženec ni pojasnil, kje naj bi se sploh tega dne ob tej uri nahajal, njegova lastna izpovedba, pa tovrstne trditvene podlage ne more nadomestiti, tega pa ne more nadomestiti niti izpovedba priče.

14V posledici navedenega se izkaže pritožba za neutemeljeno, nasprotni udeleženec namreč ni zmogel niti trditvenega bremena, ki bi potrjevalo njegovo zanikanje storjene kršitve, hkrati sodišču ni predložil pisne izjave priče in ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma ali je izjavo sploh poskušal pridobiti. V posledici navedenega sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti oziroma nasprotnemu udeležencu ni odvzelo pravice do izjave v smislu 5. člena ZPP ter je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je sledilo obvestilu policije, ki se šteje kot javna listina (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ker javna listina kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, nasprotni udeleženec pa ni zmogel nasprotnega trditvenega in dokaznega bremena, se izkaže pritožba za neutemeljeno.

15Utemeljena je sicer pritožbena graja, da je aktivno legitimirana v tem postopku le še predlagateljica D.V., vendar dejstvo, da je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo tudi kot predlagatelja B.V.V. in S.V. ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Tudi sicer iz izreka sklepa o podaljšanju izrečenih ukrepov z dne 16. 7. 2019 evidentno izhaja, da se podaljšanje nanaša zgolj na predlagateljico D.V..

16Zaradi navedenega izrečena denarna kazen ostane v celoti v veljavi, nasprotni udeleženec jo lahko izpolni prostovoljno v roku 15 dni, sicer se bo denarna kazen izterjevala s prisilno izvršitvijo skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

17V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

18Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP).

¹ (1) Če povzročitelj nasilja krši ukrep, ki ga je sodišče izreklo na podlagi 1., 2., 3. 4. ali 5. alineje prvega odstavka 19. člena tega zakona, žrtev o tem obvesti policijo, ki ukrepa v skladu s pristojnostmi, ki jih ima glede kršitev ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Policija o ugotovljenih kršitvah obvesti sodišče, ki je izreklo ukrep.(2) Denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, izvrši sodišče, ki jo je izreklo, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo.
² Odgovor z dne 27. 7. 2019 (list. št. 197 do 198 spisa).
³ Citat: "...se predlaga navedena oseba v dokazne namene kot priča, ki bo potrdila, da je bil kritičnega dne 5. 9. 2019, popoldne, ves čas v bližini stanovanja...".