VSRS Sklep III Ips 55/2020

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba dolžnika zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega in revizijskega postopka v višini 3.149,28 EUR.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je na predlog upnika 22. 10. 2019 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa za izterjavo 48.650,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2019 in pripadajočih izvršilnih stroškov. S sklepom z dne 6. 12. 2019 je zavrnilo ugovor dolžnika in dolžniku naložilo povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 597,31 EUR.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnika ter spremenilo prvostopenjski sklep tako, da je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi, predlog upnika za izvršbo zavrnilo, izvršbo ustavilo in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja, upniku pa naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov celotnega izvršilnega postopka.

3Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na predlog upnika s sklepom III DoR 53/2020 z dne 11. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da notarski zapis ni veljaven.

4Upnik je v zakonskem roku vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne pritožbo dolžnika in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, dolžniku pa naloži povrnitev upnikovih stroškov pritožbenega in revizijskega postopka.

5Dolžnik na revizijo ni odgovoril.

Glede dovoljenosti in obsega dopuščene revizije

6Podlaga za dovoljenost revizije v izvršilnem postopku je opredeljena v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi dopuščene revizije pa revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano

7Dne 23. 9. 2016 je bila ob 12. uri in 45 minut pri notarju dr. A. A. v obliki notarskega zapisa št. SV 450/2016 sklenjena Pogodba o pripoznavi dolga in sporazum o zavarovanju denarne terjatve (v nadaljevanju Pogodba) s klavzulo o neposredni izvršljivosti. S Pogodbo je dolžnik pripoznal terjatev v višini 48.650 EUR z zapadlostjo 22. 9. 2016 in soglašal, da se terjatev poplača iz zastavljenih premičnin z njihovo prodajo v izvršilnem postopku. V imenu dolžnika je pogodbo podpisal B. B., ki je bil v trenutku sklenitve pogodbe v sodnem registru vpisan kot zakoniti zastopnik dolžnika.

8B. B. je bil že 19. 9. 2016 razrešen kot direktor dolžnika. V sodnem registru je bil izbris njegovih pooblastil za zastopanje dolžnika objavljen na dan sklenitve Pogodbe, vendar šele ob 13. uri in 56 minut.

Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje

9Sodišče prve stopnje je ocenilo, da notarski zapis vsebuje vse nujne sestavine za primernost izvršilnega naslova v smislu 21. člena ZIZ. Notarski zapis predstavlja izvršilni naslov vse dotlej, dokler ni spremenjen, razveljavljen ali izrečen za ničnega. V ugovoru uveljavljane razloge za razveljavitev ali ničnost notarskega zapisa pa bi moral dolžnik uveljavljati v pravdi, do takrat pa je izvršilno sodišče vezano na izvršljiv notarski zapis in na upnikov predlog dovoliti njegovo prisilno izvršitev. Kot povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte pa je štelo ugovorne navedbe dolžnika, da je direktor upnika ob sklepanju Pogodbe vedel, da B. B. ni bil več direktor dolžnika.

10Sodišče druge stopnje je kot odločilno štelo, da v kolikor notarskega zapisa na strani dolžnika ne odobri in podpiše njegov dejanski (obstoječi) zakoniti zastopnik, notarski zapis nima učinka javne listine (prvi odstavek 45. člena v zvezi s 43. členom Zakona o notariatu – v nadaljevanju ZN). Na to dejstvo pa mora izvršilno sodišče v okviru ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ paziti po uradni dolžnosti. Pri tem se je sklicevalo, da je veljaven nastanek pravnega razmerja med zastopanim in tretjo osebo odvisen od obstoja notranjega razmerja med zastopanim in zastopnikom. Da bi izjava zastopnika učinkovala neposredno za zastopanega, mora biti zastopnik v trenutku podaje izjave upravičen za zastopanje. V nasprotnem primeru pogodba zastopanega ne zavezuje (prvi odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Zaradi deklaratorne narave vpisa pooblastila za zastopanje v sodni register je že z dnem razrešitve prenehalo pooblastilo B. B. za zastopanje dolžnika, zato sklenjena Pogodba ne more biti zavezujoča za dolžnika. Po stališču sodišča druge stopnje pa v primeru neobstoja veljavnega notranjega razmerja med dolžnikom in zastopnikom na veljavnost izjav volje ne more vplivati vprašanje dobrovernosti tretje osebe. Pri tem je prvi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) razlagalo tako, da je imel vpis izbrisa pooblastila prejšnjemu zastopniku nasproti upniku učinek že ob sklenitvi notarskega zapisa.

Glede utemeljenosti revizije

11Pred samim odgovorom na dopuščeno revizijsko vprašanje je treba pojasniti položaj, v katerem sta odločali sodišči nižjih stopenj. Gre namreč za izvršilni postopek, v katerem ima izvršilno sodišče omejeno kontrolno funkcijo. Iz narave tega postopka izhaja načelo formalne legalitete¹, ki pomeni, da je sodišče pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na izvršilni naslov, v katerem je ugotovljen obstoj upnikove terjatve.² Kadar je izvršba predlagana na izvršilnem naslovu v obliki sodne odločbe (sodbe), učinek pravnomočnosti preprečuje izvršilnemu sodišču, da bi preizkušalo vsebinsko pravilnost izvršilnega naslova. Zato je treba odgovoriti, ali načelo formalne legalitete v enaki meri preprečuje preizkus veljavnosti izvršilnega naslova v primeru, kot je obravnavani, ko je izvršilni naslov izvršljiv notarski zapis.

12V primeru, ko predstavlja izvršilni naslov pravnomočna sodba ali druga sodna odločba, pravni red dopušča odpravo morebitnih nepravilnosti v takšni odločbi v okviru sistema izrednih pravnih sredstev v matičnem postopku, v katerem je bila izdana. Že na podlagi zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave mora biti dolžniku tudi v primeru, ko pravni red priznava naravo izvršilnega naslova tudi drugi javni listini (v obravnavanem primeru izvršljivemu notarskem zapisu), ki ni rezultat kontradiktornega sodnega postopka, omogočen učinkovit način sodnega varstva za uveljavljanje neveljavnosti takšne listine. Če tega ni mogoče zagotoviti v ugovornem postopku v izvršbi, mora dolžniku ostati odprta pot z ničnostno tožbo. V takem primeru pa je položaj dolžnika v izvršilnem postopku mogoče učinkovito varovati le z realno dosegljivim odlogom izvršbe.³

13Določbe prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki urejajo dopustne ugovore zoper sklep o izvršbi, ne omogočajo razlage, ki bi dopuščala ugovore in posledično izvršilnemu sodišču nalagala polni preizkus veljavnosti izvršilnega naslova v obliki izvršljivega notarskega zapisa. V okviru ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pa je izvršilno sodišče dolžno preizkusiti, ali ima listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, potrebne lastnosti, da jo je šteti kot izvršilni naslov.

14Nujno potrebne sestavine notarskega zapisa so urejene v prvem odstavku 43. člena ZN. Sankcije za pomanjkljivosti v notarskem zapisu pa so urejene v 45. členu ZN. V prvem odstavku 45. člena je urejena izključitev narave javne listine notarskega zapisa, ki ne vsebuje sestavin iz 5. in 7. točke prvega odstavka 43. člena ZN.

15V obravnavanem primeru je dolžnik v ugovoru nasprotoval učinku izvršilnega naslova (kar je razumeti v smislu ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ) iz razloga odsotnosti pooblastil pooblaščenca, ki je v notarskem zapisu naveden kot pooblaščenec dolžnika in je v njegovem imenu tudi podpisal notarski zapis. Takšen ugovor ne pomeni zatrjevanja dejanskega stanu iz prvega odstavka 45. člena ZN (odsotnost navedbe zakonitega zastopnika), ki bi sam po sebi pripeljal do neučinkovanja notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, temveč pomeni zatrjevanje pomanjkljivosti zaradi kršitve 2. in 4. točke prvega odstavka 43. člena ZN. V zvezi s temi pomanjkljivostmi pa ZN v drugem odstavku 45. člena prepušča sodišču oceno učinka pomanjkljivosti na verodostojnost notarskega zapisa. Odgovoriti je torej treba, do kam seže formalni preizkus takšnega izvršilnega naslova v izvršilnem postopku.

16ZN v 2. točki prvega odstavka 43. člena kot obvezno sestavino notarskega zapisa pravnega posla, v katerem so udeleženci pravne osebe, določa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca. Odgovora na vprašanje, koga je šteti za pooblaščenca pravne osebe, ne dajejo niti določbe ZN niti določbe ZIZ. Ko se vprašanje nanaša na gospodarske družbe, je poleg splošnih določb obligacijskega prava (69. do 81. člen OZ) treba upoštevati tudi posebne določbe, ki urejajo zastopanje gospodarskih družb (32. člen Zakona o gospodarskih družbah) ter posebna pravila Zakona o sodnem registru, ki urejajo pomen vpisa podatkov v sodnem registru.

17Utemeljen je revizijski očitek, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča druge stopnje, ko je na neveljavnost Pogodbe sklepalo že na podlagi ugotovitve, da je B. B. pooblastilo za zastopanje dolžnika prenehalo že 19. 9. 2016. Pomen vpisa posameznih podatkov v sodni register je urejen v 8. členu ZSReg, ki določa publicitetni učinek. Ta po eni strani ustvarja fikcijo, da je vsakdo seznanjen z vpisi v sodnem registru, po drugi strani pa glede na tretji odstavek tega člena varuje pravni položaj vsakega, ki v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register.⁴ Takšno varstvo zato zajema tudi tistega, ki se v dobri veri zanese na podatke o vpisanem zakonitem zastopniku subjekta vpisa v sodni register. Takšna ureditev, skupaj s pravilom iz drugega odstavka 32. člena ZGD-1⁵ pomeni odstop od splošnih pravil obligacijskega prava o prekoračitvi pooblastil zastopnika, ki so urejena v 72. in 73. členu OZ. Takšen odstop je utemeljen zaradi zagotavljanja pravne varnosti udeležencev v pravnem prometu. Varovanje pravnega položaja dobroverne tretje osebe, ki vstopa v poslovna razmerja s subjektom vpisa preko osebe, ki je vpisana kot njegov zakoniti zastopnik, terja priznavanje pravnega učinka tovrstnim poslom tudi v primeru, ko je takšnemu zastopniku pooblastilo v trenutku sklenitve posla že prenehalo. Potreba po zagotovitvi večje pravne varnosti tretji (dobroverni) osebi izhaja tudi iz okoliščine, da je zagotovitev ažurnosti vpisa sprememb v sodnem registru primarno v sferi subjekta vpisa. Sklicevanje pritožbenega sodišča na zgolj (nadomestitveno) upravičenje dobroverne tretje osebe po četrtem odstavku 73. člena OZ je zato materialnopravno zmotno, saj bi takšna razlaga pomenila popolno izvotlitev varstva, ki ga dobrovernemu tretjemu zagotavlja publicitetni učinek vpisa v sodni register.

18Materialnopravno zmotno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da je na učinkovanje izbrisa pooblastil prejšnjega direktorja dolžnika že ob sklenitvi notarskega zapisa mogoče sklepati že na podlagi določbe prvega odstavka 8. člena ZSReg. Utemeljeno je revizijsko stališče, da te določbe ni mogoče razlagati mimo tretjega odstavka istega člena. Prvi odstavek ureja pozitivni publicitetni učinek, ki ga ustvarja objava na spletnih straneh AJPES v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZSReg. Priznavanje učinka vpisa že s pričetkom dneva vpisa, torej še preden je bila objava po prvem odstavku 43. člena ZSReg realizirana, zato prav tako pomeni izvotlitev varstva dobroverne tretje osebe, kot je zagotovljeno v tretjem odstavku 8. člena ZSReg. Za zagotovitev tega varstva je lahko merodajno zgolj stanje vpisa v sodni register, v katerega ima tretja oseba vpogled v trenutku sprejema ustrezne odločitve v poslovnem prometu. V obravnavanem primeru je to trenutek sestave notarskega zapisa. Ta podatek je tudi obvezen del notarskega zapisa (6. točka prvega odstavka 43. člena ZN) in predstavlja (poleg ugotovitve o kasnejši objavi izbrisa pooblastila v sodnem registru) del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje.

19Načelo stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku zamejuje izvršilno sodišče pri preizkusu ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v povezavi z obstojem pooblastila podpisnika notarskega zapisa zgolj na skladnost med navedenim podpisnikom v notarskem zapisu in stanjem vpisa zakonitega pooblaščenca v sodnem registru v trenutku sklenitve posla v obliki notarskega zapisa. V tem delu gre za enak (formalni) preizkus, ki ga mora opraviti že notar ob sestavi notarskega zapisa. Obstoj drugih dejstev, ki naj bi izključevala obstoj pooblastila (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN) ali drugih razlogov za neveljavnost notarskega zapisa lahko dolžnik uveljavlja zgolj v pravdnem postopku. To velja tudi glede nedobrovernosti upnika, ki naj bi izključevala njegovo varstvo po tretjem odstavku 8. člena ZSReg. Kot je bilo pojasnjeno v 12. točki zgoraj, pa je do takrat po dovolitvi izvršbe mogoče učinkovito varovati položaj dolžnika le v okviru instituta odloga izvršbe, v kolikor bi izvršilno sodišče na dolžnikov predlog ugotovilo obstoj potrebnih predpostavk iz prvega odstavka 71. člena ZIZ.

Odločitev o reviziji

20Navedeni razlogi utemeljujejo odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje. Stališče sodišča druge stopnje, ki je na neveljavnost notarskega zapisa sklepalo že na podlagi splošnih pravil 72. in 73. člena OZ, ter podana razlaga prvega odstavka 8. člena ZSReg, sta materialnopravno zmotna. Ker strogo načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku sodišču ne omogoča preizkušanja dejstev, ki jih je v ugovoru uveljavljal dolžnik, se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrnilo. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Proti sprejeti odločitvi je glasoval sodnik dr. Dolenc. Preostali štirje sodniki so glasovali za sprejeto odločitev (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

22Izrek o stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je upnik v revizijskem postopku v celoti uspel, mu je dolžnik dolžan povrniti potrebne stroške pritožbenega in revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je upniku kot potrebne priznalo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 28/2015) priglašene stroške za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/VI) – 900 točk, predloga za dopustitev revizije (tar. št. 21/IV) – 1.125 točk, revizije (tar. čt. 21/III) – 1.350 točk ter pavšalni znesek po 11. členu OT – 12 točk. Glede na vrednost točke (0,6 EUR - Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS 22-926/2019) in upoštevaje 22 % DDV znašajo potrebni odvetniški stroški upnika 2.479,28 EUR. Upravičen pa je tudi do povrnitve plačane sodne takse za revizijo v višini 670,00 EUR.

¹ Sklep VSRS II Ips 55/2020z dne 4.12.2020.
² D. Wedam Lukić, Civilno izvršilno pravo, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1992, str. 32.
³ I. Vuksanović, Sodišče EU in izvršba na podlagi notarskega zapisa, Odvetnik 4(92)/2019, stran 20 in naslednje.
⁴ Sodba in sklep VS III Ips 14/2020 z dne 11. 5. 2020, 15. točka obrazložitve.
⁵ Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.