VSRS sodba II Ips 82/2014

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v višini 428,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v prometni nezgodi, ki se je dne 12. 8. 2004 pripetila v Republiki Hrvaški. Sodišče prve stopnje je odškodnino za nastalo nepremoženjsko škodo odmerilo na 37.200,00 EUR in toženki po valorizaciji delnega plačila naložilo plačilo odškodnine v višini 27.694,07 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in odškodnino za nastalo nepremoženjsko škodo ocenilo na 50.000,00 EUR. Dosojeno odškodnino je zato zvišalo za 12.800,00 EUR ter delno spremenilo stroškovni del odločitve. Pritožba toženke se je zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.

3Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom DoR 275/2013 z dne 5. 12. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali je bila v konkretnem primeru tožnici prisojena primerna denarna odškodnina iz naslova nematerialne škode?“.

4Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. V reviziji navaja, da bi bila tožnica ob upoštevanju orientacijskih kriterijev Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške upravičena do bistveno nižje odškodnine za vse oblike nepremoženjske škode, in da je takšna odmera povsem nesorazmerna s hrvaško sodno prakso. Priznava, da odmera odškodnine na podlagi orientacijskih kriterijev ne predstavlja enostavnega matematičnega izračuna, vendar je preseganje odmerjene odškodnine glede na orientacijske kriterije za več kot 200% popolnoma neutemeljeno in neobrazloženo. Za telesne bolečine bi bila upravičena do največ 3.000,00 EUR. Pri zmanjšanju življenjske aktivnosti bi bila tožnica tudi ob upoštevanju njej najugodnejše 30% invalidnosti upravičena do največ 5.000,00 EUR. Za strah je upravičena največ do 1.200,00 EUR. Toženka zatrjuje, da bi bila tožnica ob upoštevanju vseh okoliščin skupaj upravičena do največ 25.000,00 EUR odškodnine, kar pomeni, da je že na prvi stopnji odmerjena odškodnina povsem nesorazmerna. Glede na višino odmerjene odškodnine sta sodišči pravzaprav uporabili slovensko in ne hrvaškega prava. Sklicuje se na odločbi II Ips 387/2010 in II Ips 679/2009, v katerih gre prav tako za odmero odškodnine po hrvaškem pravu.

5Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6Revizija ni utemeljena.

7Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Revizija, ki presega te okvire, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP). Obseg dovoljene revizije je v konkretnem primeru tako omejen na preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer glede zneska 12.800,00 EUR, ki se nanaša na zvišanje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem (zvišanje za znesek 6.000,00 EUR), za strah (zvišanje za znesek 800,00 EUR) ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (zvišanje za znesek 6.000,00 EUR).

8Revizija trdi, da kljub temu, da odmerjena odškodnina za več kot 200% presega izračun na podlagi orientacijskih meril, sodišči nižjih stopenj nista obrazložili, katere posebne okoliščine in katera hrvaška sodna praksa utemeljujejo takšen dvig dosojene odškodnine glede na merila iz Orientacijskih kriterijev za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, sprejete dne 29. 11. 2002 (v nadaljevanju Kriteriji). Revizija s tem napada pomanjkljivosti v obrazložitvi sodb sodišč nižjih stopenj, s čimer uveljavlja kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizija glede teh vprašanj ni bila dopuščena in je v tem obsegu nedopustna, zato revizijsko sodišče na omenjene trditve ne bo odgovarjalo. Enako velja za revizijske trditve, ki višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti izpodbijajo ob predpostavki ugotovljene tožničine 30% invalidnosti. Sodišči nižjih stopenj deleža tožničine invalidnosti nista ugotavljali, zato gre pri teh trditvah za nedopustne revizijske novote (372. člen ZPP).

9Upoštevajoč dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj je potrebno pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti pravo Republike Hrvaške. Obligacijsko razmerje med strankama je nastalo z dnem škodnega dogodka (12. 8. 2004), zato sta morali sodišči nižjih stopenj odškodnino odmeriti na podlagi 200. člena in 203. člena hrvaškega Zakona o obveznim odnosima (v nadaljevanju ZOO), ki se po prehodni določbi 1163. člena sedaj veljavnega Zakona o obveznim odnosima (v nadaljevanju ZOO-05) še vedno uporablja za obligacijska razmerja, nastala pred 1. 1. 2006. Navedeni določbi, tako kot določbe slovenskega Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), temeljita na načelu pravične denarne odškodnine, po katerem se odškodnina odmeri glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu, upoštevajoč okoliščine, ki so podane pri oškodovancu (načelo individualizacije), pri čemer je potrebno upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine (načelo objektivne pogojenosti odškodnine). Poleg tega je potrebno upoštevati še merila iz Kriterijev. Uporaba Kriterijev ne predstavlja enostavne matematične formule za izračun višine odškodnine, saj je potrebno poleg teh meril upoštevati tudi vse okoliščine posameznega primera, pri čemer imajo trajanje in intenzivnost telesnih in duševnih bolečin ter strahu značaj pomembnih, vendar ne edinih okoliščin, ki jih mora upoštevati sodišče. Iz Kriterijev je razvidno, da je potrebno pri odmeri odškodnine po hrvaškem pravu dodatno upoštevati tudi starost oškodovanca, poklic, mesto poškodbe in njegove druge individualne lastnosti.

10Dejansko stanje glede v škodnem dogodku nastalih poškodb in posledic, ugotovljeno pred sodišči nižjih stopenj, in na katero je revizijsko sodišče vezano, je naslednje (tretji odstavek 370. člena ZPP):

- Tožnica je bila ob nezgodi stara 24 let. Utrpela je udarnino glave, obraza, vratu in telesa, pretres in udarnino možganov, popoškodbeni glavobol z abnormalnim EEG, prizadetost svežega spomina, obtolčenine vratu in telesa, izpah desnega kolka z obtolčenino desnega bedrnega živca, popoškodbeno okvaro bedrnega živca v področju peronalne in tibialne veje desno, raztrganino desnega komolca, obtolčenino desnega komolca, okvaro križnih vezi desnega kolena in pretrganje vezi nad ramenskim odrastkom leve lopatice in leve ključnice.

- Tožnica je hude bolečine trpela 16 dni, srednje močne 32 dni, pojenjajoče zmerne bolečine 20 dni, lažje bolečine 70 dni, še vedno trpi (in bo tudi v bodoče) lažje do zmerne bolečine pri daljši prisilni drži telesa, dvigovanju težjih bremen, daljši hoji po neravnem terenu, sunkovitih gibih in pri spremembah vremena. Tožnica je bila hospitalizirana 25 dni, večkrat so ji odvzeli kri, podvržena je bila prevozom z rešilnim vozilom, trikratnemu uvajanju in prebujanju iz narkoze, injekcijam proti bolečinam, 36-kratnemu RTG slikanju, daljšemu jemanju analgetikov, pregledom z EMG (trikrat), CT (trikrat), MRI (dvakrat), ultrazvokom (enkrat), hospitalnemu izvajanju fizioterapije v termah (šest tednov), primarni kirurški oskrbi rane, večkratnim prevezom, odstranjevanju šivov, skeletni ekstenziji (3 dni), mavčevim hlačam (1 dan), nadkolenskemu mavcu (1 teden), kolenski opornici (3 tedne), opornici za ramo (5 tednov), uporabi invalidskega vozička (5 tednov), uporabi peronealne opornice (dalj časa), večkratnemu razgibavanju doma, pregledom pri specialistu in osebnem zdravniku. Izvajala je terapevtske vaje (92-krat), elektrostimulacije (96-krat), TENS (14-krat), vaje v bazenu (69-krat). Dobivala je injekcije proti tetanusu in strjevanju krvi.

- Tožnica je utrpela hud sekundarni strah med prevozom v bolnišnico v Splitu, med klinično preiskavo in rentgensko obdelavo pod splošno anestezijo in pred dvema operativnima posegoma. Srednje hud sekundarni strah je doživljala v času hospitalizacije, med prevozom iz Splita v Ljubljano in ob dodatnih diagnostičnih posegih. Lažji sekundarni strah je čutila dlje časa, ob pregledih pri osebnem zdravniku in izvajanju fizioterapije.

- Tožnica ne more več dvigovati in prenašati težjih bremen, opravljati sunkovitih gibov, skokov, biti v daljši prisiljeni telesni drži, dalj časa hoditi po neravnem terenu. Ne more se več športno rekreirati, zmanjšana je gibljivost leve rame, desnega kolka, desnega kolena in v lažji obliki desnega gležnja, podana je lažja nestabilnost desnega kolena v eni smeri in nekoliko zmanjšana groba moč desnega stopala. Pretres in udarnina možganov je pustila trajne posledice v obliki popoškodbenih glavobolov, ki se izražata v dveh oblikah: ena je posledica patologije vratne hrbtnice in jih tožnica obvladuje brez terapije, druga je posledica udarnine v področju temporalnih režnjev in se izraža v obliki migrenskih napadov, ki se pojavljajo enkrat na 7 do 10 dni. Posledica udarnine v področju temporalnih režnjev je tudi emocionalno področje (blažje motnje svežega spomina, ki so bolj izražene v fazi utrujenosti ali v stresnih situacijah). Pri tožnici je še vedno prisotna huda posttravmatska stresna motnja. Ovira jo zožen obseg pozornosti, zajema lahko manjši obseg informacij. Motnje miselne koncentracije so pri tožnici na nivoju zmerne prizadetosti, kar jo že pomembno omejuje pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo intenziven in vzdrževan miselni napor. Tožnica doživlja kronične bolečine, kar vpliva na njeno zmogljivost. Zaradi zdravljenja so tožničini socialni stiki omejeni na ožjo skupino ljudi. Lahko dela le s skrajšanim delovnim časom. Razlika v njeni delovni sposobnosti vpliva na samopodobo, samospoštovanje, čustveno stabilnost in samozavest.

- Pri tožnici je dobro vidna deformacija oz. stopnica v sklepu med ramenskim odrastkom leve lopatice in ključnice (skaženost zmerne stopnje), ima brazgotine na levi rami, desnem komolcu, desnem kolenu in v zgornjem delu leve goleni (skaženost lažje stopnje).

11V skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni ter ustrezno konkretizirani in argumentirani.(1) Toženkina graja zmotne uporabe materialnega prava je usmerjena v očitek, da je dosojena odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode povsem nesorazmerna s hrvaško sodno prakso, ter da celo presega odškodnine, ki so bile za podobne primere dosojene po slovenskem pravu. Sklicuje se na judikata II Ips 387/2010 in II Ips 679/2009, ki se nanašata na zadevi, v katerih je slovensko sodišče odmerilo odškodnino po hrvaškem pravu. Omenjeni odločbi zajemata primera, ki nista primerljiva po teži poškodb ter po intenzivnosti telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu, zato revidentka z njima ne more izkazati odstopanja od siceršnje sodne prakse. V zadevi II Ips 679/2009 gre za manj težke poškodbe pri starejši oškodovanki in se nanaša le na odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V zadevi II Ips 387/2010 gre prav tako za lažje poškodbe in posledice, zato je revizijsko sodišče dosojeno odškodnino znižalo, pri čemer je toženka nesorazmernost s hrvaško sodno prakso utemeljila s predložitvijo judikatov iz hrvaške sodne prakse.

12Toženka zgolj z navedbo teh dveh odločb, brez pojasnila in obrazložitve vsebine hrvaške sodne prakse v primerljivih primerih, ni ustrezno utemeljila nesorazmernega odstopanja od hrvaške sodne prakse. Svojo trditev, da sta sodišči nižjih stopenj drugim okoliščinam primera, ki sta jih morali upoštevati poleg orientacijskih meril iz Kriterijev, dali težo, ki ni skladna z ustaljeno hrvaško sodno prakso, bi morala vsebinsko konkretizirati. Ker revizijsko sodišče tudi pri uveljavljanju zmotne uporabe materialnega prava odloča zgolj v mejah revizijskih razlogov, bi morala revizija natančneje opredeliti (četrti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 373. člena ZPP), katera dejstva so bila pri odmeri odškodnine upoštevana v nasprotju s hrvaško sodno prakso in takšno sodno prakso s predložitvijo odločb tudi izkazati. Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava že iz tega razloga ni podan.

13Iz sodne prakse tega sodišča, ki se nanaša na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu, izhaja, da odškodnina, odmerjena v izpodbijani sodbi, odraža vse individualne lastnosti tožnice in je po višini ustrezno umeščena med večje(2) in manjše(3) škode.

14Tudi po opravljeni analizi novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (v nadaljevanju VSRH) se izkaže, da odškodnina iz izpodbijane sodbe ustrezno odraža tako težo poškodbe kot njene posledice.(4) Revizijske trditve, da je v izpodbijani sodbi odškodnina odmerjena nesorazmerno glede na sodno prakso, so torej neutemeljene.

15Sodišče druge stopnje je pri uporabi načela pravične denarne odškodnine ustrezno upoštevalo kriterij individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine. Odgovor na vprašanje, zastavljeno v sklepu o dopustitvi reviziji, je pritrdilen, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

16Toženka mora po prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo, ki jih je sodišče na podlagi prehodne določbe drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), v zvezi s prehodno določbo iz drugega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), odmerilo po prej veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/03 in naslednji: v nadaljevanju OT). Sodišče je tožnici priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo v višini 344,25 EUR (tar. št. 21 OT), 2% materialnih stroškov v višini 6,89 EUR (13. člen OT) in 22% DDV v višini 77,25 EUR, skupaj torej 428,39 EUR.

---.---

Op. št. (1): Sodba II Ips 206/2013, sodba II Ips 120/2010.

Op. št. (2): Sodba VSRS II Ips 298/2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča Mariboru I Cp 2031/2009 (izpah vratne hrbtenice, nestabilnost med petim in šestim vretencem, delna ohromelost vseh štirih okončin, udarnina pljuč in srca, prizadetost pri vsakodnevnih opravilih, težave pri odvajanju blata in vode, hoja mogoča le s pripomočki): v zadevi je bila enotna odškodnina odmerjena na 725.000,00 HRK, kar po tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje znaša 96.744,06 EUR (1 EUR = 7,4940 HRK). Sodba II Ips 243/2012 (zlom baze lobanje, krvavitev v možgane, udarnina in oteklina možganov, zdrobljen zlom sklepne ponvice in levega skočnega sklepa z izpahom stegnenice, zlom desne lopatice, trajne posledice so glavoboli, motnje spomina in koncentracije, oškodovanec ne more držati žlice in pisati, ne more hoditi brez bergel, negibljiv kolk, zmanjšano gibljivo koleno, nesposoben za vsakršno fizično in intelektualno delo): v zadevi je bila poleg že plačane odškodnine dodatno odmerjena še odškodnina v višini 92.048,00 EUR.

Op. št. (3): Sodba VSRS II Ips 387/2010, v zvezi s sodbo z Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1919/2009 (zlom vratnega vretenca, zlom s stisnjenjem prsnih vretenc, zlom desne ključnice, pretres in udarnina možganov, trajna posledica je manjša gibljivost hrbtenice, skaženost ni podana): odškodnina za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je bila odmerjena na 16.000,00 EUR. Sodba VSRS II Ips 429/2008 (oškodovanka je morala opustiti delo na vrtu in športne aktivnosti, avtomobil vozi na krajših relacijah, svoje delo sicer opravlja normalno, opustiti pa je morala nadzor na višini, zahtevek za skaženost je bil zavrnjen): odškodnina za telesne bolečine je bila odmerjena na 10.432,32 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa na 14.605,25 EUR. Sodba VSRS II Ips 679/2009 (slabša gibljivost desne roko v rami, ki jo omejuje pri delih, kjer mora dvigniti predmete iz višje lege, in delih, ki se opravljajo višje od delovnega pulta, z desno roko ne more nositi težjih bremen, ostala je slabša gibljivost v kolku, ki jo omejuje pri daljšem stoječem delu, hoji na daljše razdalje in hoji po neravnem terenu): odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je bila odmerjena na 4.500,00 EUR.

Op. št. (4): Sodba VSRH Rev-x 678/2012 (udarnine glave v čelnem predelu, udarnina možganov, zlom leve bedrne kosti, odprt večkratni zlom desne golenice, hospitalizacija 36 dni, dva tedna v komi, posledice so psihoorganski sindrom, trzaji glave, omejena gibljivost levega kolka težje stopnje, omejena gibljivost desnega kolena blažje stopnje, osifikacija, zaradi daljše imobilizacije je prišlo do motenj v statiki telesa, kar je pozvročilo poslabšanje degenerativnih sprememb v hrbtenici): odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je bila odmerjena na 337.500,00 HRK, kar po tečaju tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje znaša 45.036,03 EUR. Sodba VSRH Rev 1033/2011 (poškodba trebuha, zlom od tretjega do šestega levega rebra s krvavitvijo v levo prsno votlino, zlom sklepa levega kolka, zlom leve sramne kosti, odprti večkrat zlom leve bedrne kosti v predelu kolena, zlom desnega gležnja, udarnina obraza s poškodbo brade, otežena je hoja po neravnem terenu, ne more teči in voziti kolesa, ne more normalno poklekniti ali počepniti, trajne bolečine v desnem gležnju, bolečine v mišicah pri daljšem naporu ali stanju, občasne bolečine v desnem zapestju, lahko se pričakuje spremembe pri sklepu v kolku, podana je tudi skaženost): enotna odškodnina odmerjena na 156.455,42 HKR oz. 20.877,42 EUR po tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Sodba VSRH Rev 723/2013 (večkratna poškodba možganov, poškodbe prsnih organov, poškodba pljuč in srca, poškodbe v področju trebuha, poškodbe kostno sklepnega sistema, šok zaradi krvavitve in poškodb, zatajitev dihalne funkcije in sindrom masivne transfuzije, zdravljenje je bilo dolgotrajno in komplicirano, operativni posegi z odprtjem prsnega koša in trebušne votline, drenaža, notranja in zunanja fiksacija zlomov, dva meseca hospitaliziran, shodil dva tedna po odpustu, hodil z berglami leto in pol pol, trajne posledice so v deležu 65%, omedlevice, vrtoglavice, glavoboli, težave s koncentracijo, nevarnost v primeru transfuzije, trajna zmanjšana funkcija obeh rok, oslabelost desne polovice telesa, šepanje, podana je skaženost): enotna odškodnina je bila odmerjena na 430.000,00 HRK oz. približno 57.379,24 EUR po tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.