373. člen ZPP

Tožnica vloženi reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena.

Zahteva iz drugega odstavka 373. člena ZPP, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, zasleduje namen zagotovitve kontradiktornosti in enakih orožij strank tudi v revizijskem postopku. Dopustnost revizije je pogojena s strogimi predpostavkami, ki jih zakon opredeljuje za predhoden postopek na podlagi predloga za dopustitev revizije (členi 367 do 367.č ZPP). Ta predhodni postopek je enostranski postopek na podlagi predloga predlagatelja, ki se vodi pred Vrhovnim sodiščem. O teku tega postopka ni seznanjeno niti sodišče prve stopnje, pri katerem mora revident vložiti revizijo (prvi odstavek 373. člena ZPP), niti nasprotna stranka. Kontradiktornost revizijskega postopka je v polnem obsegu lahko zagotovljena le tako, da je nasprotna stranka ob vročitvi revizije, na katero lahko v tridesetih dneh odgovori, seznanjena tudi z vsebino predloga, s katerim je revident v predhodnem postopku predlagal dopustitev revizije, in z vsebino ter razlogi odločitve v sklepu, s katerim je bila revizija dopuščena. To je zagotovljeno s predpisano formalno predpostavko v drugem odstavku 373. člena ZPP in vsebino, s katero mora biti seznanjena naspro

Revizija, ki ji nista priložena predlog oziroma sklep o njeni dopustitvi, je nepopolna v smislu prvega odstavka 374. člena ZPP. Takšno nepopolno revizijo sodišče zavrže in je ne pošilja stranki v dopolnitev, saj je v revizijskem postopku izključena uporaba 108. člena ZPP o pošiljanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Ustavno sodišče je v odločbi v zadevi U-I-209/23-9 z dne 13. 3. 2025 odločilo, da takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Sodišče ugotavlja, da je tožnica v obravnavani zadevi, kot izhaja iz sodnega spisa, revizijo 29. 8. 2023 vložila v dveh izvodih, reviziji pa ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. V skladu z določbo drugega odstavka 373. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je takšna revizija nepopolna. Ker pa se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče revizijo zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da (med drugim) nepopolno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi zakonskih zahtev iz 367a člena in četrtega odstavka 367, b člena ZPP ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Ker tožnica le izpostavlja drugo določbo Vrhovnega sodišča, ne pojasni pa,v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna, je izostal tudi natančen in konkreten opis sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev. Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena. O zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz 367.a člena in četrtega odstavka 367. b člena ZPP saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je svojimi stališči glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vročanja pisanj kršilo vrsto določb ZUS-1, Zakona o davčnem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku. Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena. O zahtevi za izdajo začasne odredbe je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceni ustavnosti 377. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor v povezavi s 383. in 336. členom ZPP izključuje možnost, da se v postopku po 108. členu ZPP odpravijo pomanjkljivosti dopuščene revizije, ki ji ni priložen predlog in/ali sklep o dopustitvi revizije.

Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena. Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.

Tožnici je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 19. 9. 2022, tako da se je 30 dnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel z 19. 10. 2022. Tožničina odvetnica je 13. 10. 2022 vlogo, za katero je naknadno (2. 12. 2022) pojasnila, da želi, naj se obravnava kot predlog za dopustitev revizije, vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Ker to za odločanje o takšnem predlogu ni pristojno, je vlogo odstopilo Vrhovnemu sodišču, ki jo je prejelo 12. 12. 2022. Predlog za dopustitev revizije je tako prispel k pristojnemu sodišču po izteku navedenega roka, vložitve te vloge pri nepristojnem Okrožnem sodišču v Mariboru pa ni mogoče šteti kot očitne pomote tožničine odvetnice, saj je bila tudi naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru. Poleg tega je bila tudi zasnovana in poimenovana kot revizija, ki bi jo bilo treba, če bi bila dopuščena, vložiti pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Glede na pojasnjeno je tožničin predlog za dopustitev revizije prepozen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).

Dolžnik in tretji se ne moreta samostojno dogovoriti o tem, da v obstoječem obligacijskem razmerju tretji - prevzemnik prevzame dolg dolžnika (prim. prvi odstavek 427. člena OZ). Upnikova privolitev v dogovor s to vsebino je odločilnega pomena za nastop učinka nadomestitve dolžnika s prevzemnikom (dolga), ker jo šele soglasje upnika odobri. Privolitev upnika kot izjava soglasja k pogodbi o prevzemu dolga se neločljivo navezuje na vedenje upnika o tej pogodbi; to pa predpostavlja, da je upnik obveščen prav o pogodbi o prevzemu dolga in s tem s skupnim interesom dolžnika in prevzemnika, da naj slednji v obstoječem obligacijskem razmerju nadomesti prvega. Upnikova privolitev je izjava volje. Izrazi se lahko tudi v pogodbi, sklenjeni med upnikom in tretjim - prevzemnikom dolga. Vendar mora biti upnikova volja, da se dolžnik iz obstoječega razmerja nadomešča s tretjim, nedvoumna. Prav to je bistveno, ker šele upnikovo soglasje s to vsebino to pogodbo razločuje od pogodbe o pristopu k dolgu. Četudi je bil morda skupni namen toženke in njenega najemnika, da najemnik prevzame dolg toženke, to v okoliščinah primera ne pomeni, da je bila tožnica kot upnica o tem njunem m

V postopkih za objavo popravka je vse od uveljavitve ZMed revizija dovoljena vedno, ne glede na opredeljeno vrednost predmeta.

Zakon zastopniku javnega interesa izrecno podeljuje aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu, četudi ni bil stranka v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Drugače pa velja v primeru pritožbe. V skladu z določbo drugega odstavka 73. člena ZUS-1 imajo pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje samo tiste osebe, ki so kot stranke sodelovale že v upravnem sporu na prvi stopnji. Citirana določba torej zastopniku javnega interesa ne priznava aktivne legitimacije za udeležbo v upravnem sporu šele v pritožbeni fazi. Posebnega položaja zastopnika javnega interesa za vložitev pritožbe namreč ureditev upravnega spora ne pozna. Za presojo, ali sporna ureditev (o takojšnjem zavrženju revizije zaradi nepredložitve obveznih prilog) posega v pravico do sodnega varstva (ali pomeni le način njenega uresničevanja), je torej odločilno, da neupoštevanje zakonske zahteve po predložitvi prilog povzroči zavrženje revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-277/09-8 (13. točka obrazložitve) pojasnilo, da ima pravica do sodnega varstva glede dostopa do Vrhovnega sodi

V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP).

Dopuščeni reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Ker predlog za dopustitev revizije ni bil priložen revizija ni popolna.

Revizija je nepopolna, če ji nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Ustavna pravica do pravnega sredstva več od dvostopenjskega sojenja (t.j. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Poziv na popravo revizije in/ali v zvezi s tem podaljševanje zakonsko določenega roka za vložitev revizije bi bil v nasprotju z določili ZPP in nedopusten.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v drugem odstavku 373. člena izrecno določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Določba je namenjena učinkovitemu uresničevanju pravice nasprotne stranke do izjave, saj ta dotlej še ni bila seznanjena s procesnim gradivom, ki je privedlo do dopustitve revizije. Kontradiktornost je namreč vzpostavljena šele v revizijskem postopku. Tožnika reviziji nista priložila ne predloga za dopustitev revizije ne sklepa o dopustitvi revizije. Taka revizija je nepopolna.

Stranka je revizijo vložila neposredno na Vrhovno sodišče. K sodišču, ki je izdalo sodbo sodišča prve stopnje, je prispela po izteku roka. Ker niso podani pogoji za vzpostavitev fikcije pravočasnosti (deseti odstavek 112. člena ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.

Po presoji Vrhovnega sodišča je subjektivna prvina kavze v obravnavani zadevi tako močna, da posel ni združljiv s postopkom varovanja predkupne pravice po ZKZ. Tak posel je bila odsvojiteljica pripravljena skleniti le s pridobiteljico. Velik razkorak med konkretno kupnino in tržno vrednostjo izključuje sklep, da je šlo v tem primeru za obid kogentnih določb. Če bi bila primorana odsvojiteljica po tej ceni prodati svoj solastninski delež nekemu drugemu predkupnemu upravičencu, tedaj bi bila premoženjsko prikrajšana (vse do višine tržne vrednosti), obenem pa nepremoženjskega cilja, odsvojiti delež sestri dvojčici, tudi ne bi dosegla. Če bi ji pravni red dopuščal zgolj to, da delež odsvoji sestri dvojčici v celoti neodplačno (kar bi bilo z vidika ZKZ dopustno in z vidika predkupnih upravičencev nepreprečljivo), pa znova ne bi dosegla svojega ekonomskega (in pravno zavarovanega) interesa, da na rovaš svojega deleža tudi sama užije za desetino zvrhan milijon dolarjev.

Dopuščeni reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. V obravnavani zadevi tožeča stranka predloga za dopustitev revizije ni priložila. Taka revizija je nepopolna.