VSL Sklep Cst 2/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji dolgoročnega depozita po Pogodbi o denarnem depozitu št. 00011 z dne 8.9.2010 v višini 57.275,42 EUR na dan sklenitve pogodbe, z rokom vezave depozita 8.10.2025, ki je zastavljen za zavarovanje obveznosti po Pogodbi o izdaji garancije št. 1294849 z dne 7.9.2010 (v primeru unovčenja garancije se zastavljeni depozit uporabi za poplačilo obveznosti Banka A. d.d. po pogodbi o izdaji garancije), in sicer se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb z izklicno ceno 14.900,00 EUR in varščino v višini 1.490,00 EUR.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja:

- da bi se moral postopek ustaviti po prvem odstavku 378. člena ZFPPIPP člena ZFPPIPP, premoženje pa uporabiti za kritje stroškov postopka, ki bi se moralo razdeliti upnikom stroškov po 374. členu ZFPPIPP, pri čemer je bila kršena tudi 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP: stečajna masa namreč ne zadošča za vse stroške stečajnega postopka, na kar je upnik že opozoril; upraviteljica sodišču noče posredovati predloga za ustavitev stečajnega postopka v skladu s 378. členom ZFPPIPP; stečajni postopek se tako nezakonito vodi, posledično so nezakonite odločitve v zvezi s sklepom o prodaji, kar je jasno že od 28.3.2013, ko stečajna masa ni zadostovala več niti za plačilo stroškov postopka; sklep pa nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti;

- da so bila kršena določila 321. člena ZFPPIPP, saj upraviteljica za prodajo navedenega depozita ni izpolnila obligatornih procesnih predpostavk: izpodbijani sklep bo imel za posledico odškodovanje upnikov občasnih stroškov stečajnega postopka, po vsebini predstavlja nadaljnje izčrpavanje stečajne mase, in sicer že vse od leta 2013 dalje; prodaja depozita ni bila predvidena v načrtu poteka stečajnega postopka oziroma upraviteljica sodišču ni posredovala opisa pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja, ter roke zanje, zato dela mimo načrta; prav tako ni podala vseh pomembnih podatkov za določanje cene, ni razkrila, kdo so bili ponudniki (pri pridobivanju informacij z nezavezujočim zbiranjem ponudb), zaradi česar je nemogoče določiti ekonomsko ceno depozita in bo s prodajo za stečajno maso lahko nastala večja škoda; poleg zneska v višini 57.275,42 EUR so se namreč natekle še obresti več kot 20.000,00 EUR; upraviteljica mu tudi ni predložila zahtevane dokumentacije in tega ni javno objavila; sklepa tudi ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o tem, ali je bila prodaja terjatve zajeta v načrtu stečajnega postopka, kar je obvezna procesna predpostavka za uvedbo postopka prodaje;

- da so kršena načela iz 47., 48. in 228. člena ZFPPIPP: stečajni postopek je treba takoj ustaviti in preostanek stečajne mase porabiti za upnike stroškov stečajnega postopka, in sicer tako, da se jim ga ponudi v prevzem; prodaja depozita zavlačuje postopek, ga bremeni z dodatnimi stroški in gre za namerno zavlačevanje postopka; prodaja je dolgotrajen proces, ki je v direktnem nasprotju s 378. členom ZFPPIPP, prav tako pa z v uvodom te alineje navedenimi načeli, edino pravilno in zakonito bi bilo, da bi se to premoženje ponudilo v prevzem upnikom stroškov stečajnega postopka;

- da je bila seja upniškega odbora z dne 3.11.2020 nezakonita in je podana kršitev 94. člena ZFPPIPP: na tej seji je bil sprejet sklep upniškega odbora, ki je soglašal s tako prodajo; za razpis prve seje spremenjenega upniškega odbora je namreč upraviteljica zamudila rok za njen sklic, s čimer je upraviteljica tudi huje kršila svoje obveznosti, kar poleg nezakonitosti sklepa narekuje tudi razrešitev upraviteljice; rok za sklic seje upniškega odbora je kogenten; upraviteljico je tako treba razrešiti;

- da je sklic seje upniškega odbora za dne 20.10.2020 in dne 3.11.2020 v nasprotju s kogentnimi določili ZFPPIPP, kar predstavlja hujšo kršitev dolžnosti upravitelja (točke od 27. do 38. pritožbe): višje sodišče teh navedb, ki se nanašajo predvsem na kršitve upraviteljice, tu ni povzemalo (zakaj za odločitev niso pomembne, bo razvidno iz nadaljevanja); upnik pa v pritožbi zaključuje, da so zaradi prepoznega in s tem nezakonitega sklica seje upniškega odbora s strani upraviteljice nezakoniti tudi vsi sklepi te seje upniškega odbora in je bila seja z dne 3.11.2020 nezakonito vodena; izpodbijanega sklepa pa sodišče ne bi smelo izdati, dokler ni rešilo pritožnikove zahteve za razrešitev upraviteljice z dne 22.10.2020.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da si prizadeva, da bi čim hitreje pristopila k zaključku tega stečajnega postopka, kar je odvisno od unovčenja premoženja in bodo s tem zagotovljeni najboljši pogoji za poplačilo upnikov. Premoženje iz naslova depozita je bilo enkrat že predmet prodaje oziroma zbiranja informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje, ker je tako premoženje težko oceniti (sklep z dne 3.4.2018 – PD 2823). Ceno pri izpodbijani prodaji je izbrala kot vrednost najugodnejše ponudbe. Prodaja premoženja nikakor ne more imeti za posledico oškodovanja upnikov, saj se bo z njo povečala stečajna masa in s tem možnost za enakomerno poplačilo upnikov. Dokumente je upnik dobil po seji upniškega odbora, na sami seji pa je bilo upniku pojasnjeno, da so obresti na depozit izenačene s provizijo banke kot stroška depozita. Stečajnega postopka ni bilo mogoče kar zaključiti, saj stečajna masa zadošča za plačilo vseh tekočih stroškov postopka, ne zadošča pa za celotno kritje vseh občasnih stroškov, to je stroškov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka v obdobju prisilne poravnave. Stečajna masa tudi ni bila neznatne vrednosti, saj je bilo premoženje v otvoritveni bilanci ovrednoteno na več kot 10 mio EUR. Postopka ni mogoče zaključiti, če ima stečajni dolžnik še neunovčeno premoženje. Prodaja tudi ni povezana z dodatnimi stroški, istočasno pa je v teku tudi prodaja drugega premoženja – terjatev do G. d.o.o., pričakuje se tudi priliv iz stečajnega postopka nad dolžnikom V. d.o.o. v stečaju, nerešena je tudi še terjatev iz spora s pritožnikom. Zato niso bila kršena načela stečajnega postopka. Prodaja spornega depozita je predmet sklepa o spremembi načrta stečajnega postopka z dne 17.1.2020 (PD 3110) v zvezi s predlogom za njegovo spremembo (PD 3090). Zaključek postopka je bil predviden za konec leta 2020, ob predpostavki, da se bodo v tem času rešili vsi sodni postopki in bodo prodaje končane. Kršitve 94. člena ZFPPIPP niso predmet tega postopka, upniški odbor pa je izglasoval soglasje k prodaji spornega depozita.

4Upnik je vložil še odgovor na izjavo upraviteljice, in sicer jo je vložil v spis (PD 3353), vlogo pa je poslal tudi neposredno višjemu sodišču, V njej navaja, da ima pravico do izjave v postopku. Če je stečajni postopek potrebno zaključiti, ni mogoče zahtevati soglasja za izvajanje procesnih dejanj, ki predstavljajo njegovo nadaljevanje. Postopek je treba zato, ker zdaj stečajna masa ne zadošča niti za plačilo vseh občasnih stroškov postopka, takoj zaključiti in v skladu s sodno prakso to premoženje porabiti za poplačilo občasnih stroškov postopka; ni pomembno, da na začetku stečajnega postopka stečajna masa ni bila neznatna, ves čas postopka je treba preverjati zadostnost splošne stečajne mase za poplačilo vseh stroškov postopka, saj je treba ščititi tudi upnike občasnih stroškov postopka. Zavrnitev pritožbe bi predstavljala nekritično podporo nezakonitim ravnanjem upraviteljice. Ponovno je poudaril višino obresti od depozita, zato je diskont enormen. Upraviteljica niti v odgovoru na pritožbo ni podala vseh podatkov, pomembnih za določitev cene. Unovčenje premoženja je mogoče le pod predpostavko zadostnosti sredstev za poplačilo stroškov postopka, zato je preostalo premoženje treba ponuditi upnikom občasnih stroškov stečajnega postopka. S prodajo premoženja pa nastajajo tudi stroški postopka, npr. odvetniški stroški. Če bi se postopek končal v letu 2013, bi upniki občasnih stroškov lahko pričakovali 91,78% poplačilo, sedaj pa morda le 15%, upraviteljica pa le pridobiva koristi za sebe in svoje izpolnitvene pomočnike. Dokler upraviteljica ne predlaga končanja stečajnega postopka, velja domneva, da ima stečajni dolžnik dovolj sredstev za plačilo vseh stroškov postopka. Pritožnik pa zahteva le tisto, kar mu je bilo prisojeno s pravnomočno sodbo. Sorazmerno poplačilo stroškov je mogoče le ob zaključku stečajnega postopka. Stroški depozita ne morejo biti enaki obrestim. Način prodaje za tovrstno premoženje ni pravilen. Po otvoritveni bilanci je v splošno stečajno maso spadalo le premoženje v vrednosti 2.510.269,89 EUR, ostalo pa v posebne stečajne mase, kar že od začetka postopka ni zadoščalo za poplačilo vseh stroškov postopka. Kot merilo za ustavitev postopka se mora uporabiti vrednost splošne stečajne mase in stroškov, ki jo bremenijo, primanjkljaj pa je upraviteljica ugotovila že v letu 2013. S svojimi ravnanji je upraviteljica zmanjšala premoženje. Preostalo premoženje je tako nujno treba ponuditi v prevzem upnikom stroškov. Ves čas postopka nastajajo tudi fiksni stroški.

5V dopolnitvi odgovora (z dne 13.1.2021, PD 3357) je upraviteljica še navedla, da je bilo s strani dveh članov upniškega odbora, ki sta banki, na seji upniškega odbora upniku pojasnjeno, da so stroški vodenja depozita izenačeni z obrestmi, priložila pa je tudi obračun obresti, ki ga je prejela po zaključku poslovnega leta, po katerem natekle obresti znašajo 23.677,26 EUR, provizija in zamudne obresti pa 23.263,60 EUR.

6Pritožnik je višjemu sodišču (skupaj z v 4. točki te obrazložitve navedeno vlogo, ki pa ni navedena le kot priloga vloge z dne 7.1.2021) poslal še vlogo, ki je v stečajnem spisu sicer označena kot PD 3352 (predložena je bila v enaki obliki obema sodiščema). Vendar pa se ta vloga na obravnavano zadevo ne more nanašati. Upnik je namreč izrecno predlagal, naj se predložitveno poročilo z dne 24.1.2020, ki ga je stečajno sodišče posredovalo višjemu sodišču s PD 3121, dopolni še s pravnimi naziranji, kar se vse nanaša na sklep sodišča prve stopnje z dne 9.12.2019 PD 3080 in upnikovo pritožbo PD 3094. Iz spisa izhaja, da je bilo o tem že odločeno s sklepom Cst 32/2020, zato te vloge višje sodišče v obravnavani zadevi ni upoštevalo.

7Pritožba ni utemeljena.

8Sodišče izda sklep o prodaji na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora (prvi odstavek 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), sklep pa vsebuje način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter znesek varščine (drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep vse te sestavine ima, upniški odbor je na svoji seji dne 3.11.2020 dal soglasje k predlagani prodaji. Zato sklepu ni mogoče očitati, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.

9Višje sodišče se sicer strinja, da upraviteljico veže zakonski rok, v katerem mora sklicati prvo sejo upniškega odbora, ta pa je bil v spremenjeni sestavi imenovan s sklepom z dne 16.9.2020. Vendar pa zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Prvi odstavek 94. člena ZFPPIPP določa le dolžnost upravitelja, ki je ta, razen v posebej utemeljenih primerih, ne sme kršiti. Če to stori kasneje, kot predvideva zakon, pa to še ne pomeni, da je sklic seje nezakonit in zato povzroči nezakonitost seje upniškega odbora. Upniški odbor, katerega član je tudi pritožnik, je sejo opravil in kakšne nezakonitosti ni ugotovil, kar je razvidno iz zapisnika te seje (ta je bil priložen k predlogu upraviteljice za prodajo (PD 3284), v spis pa ga je vložil tudi predsednik upniškega odbora). Seja je bila povsem zakonita, člani upniškega odbora so bili navzoči in so o sklepih tudi glasovali, med drugim o soglasju k izpodbijani prodaji.

10Glede trditev, da v načrtu poteka stečajnega postopka ni bila vsebovana tudi prodaja spornega depozita, višje sodišče ugotavlja, da je v predlogu načrta poteka stečajnega postopka (PD 3092) navedena tudi ta prodaja, predvideno je bilo končanje vseh dejanj do konca leta 2020. Sklep o potrditvi tega načrta je sodišče prve stopnje izdalo 17.1.2020 (PD 3110), pravnomočen je postal 4.2.2020. Ta sprememba načrta je bila očitno povsem zadostna, saj sodišče prve stopnje o njej ni imelo pomisleka, prav tako se ni pritožil nobeden od upnikov, niti pritožnik, ki se je očitno tudi s to prodajo takrat strinjal, čeprav trdi, da bi se postopek moral končati že v letu 2013. Tudi višje sodišče se strinja, da je ta spremenjeni načrt vseboval vse, kar zahteva 321. člen ZFPPIPP v drugem odstavku. Tudi ta pritožbeni razlog tako ni utemeljen.

11Načrt poteka stečajnega postopka je tako vseboval tudi to prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da to prodajo tudi izvrši. Izdaja sklepa o prodaji je tako povsem v skladu s potrjenim načrtom poteka stečajnega postopka in ji zato tudi ni mogoče očitati nezakonitosti.

12Pritožniku je bilo pojasnjeno, da obresti na višino depozita oziroma njegovo vrednost ne vplivajo, upraviteljica pa je predložila tudi bančni izpis Izpisek iz poslovnih knjig pravne naslednice Banke A. d.d. na dan 31.12.2020, iz katerega izhaja, da so utemeljene njene trditve, da so obresti na depozit in stroški v zvezi z njim praktično enaki, kar pomeni, da obresti na njegovo vrednost ne vplivajo. Razlika namreč znaša le dobrih 400,00 EUR, nikakor pa ne več kot 20.000,00 EUR, kot to trdi upnik.

13Že na seji upniškega odbora je upraviteljica povedala, da je bil že pred sejo pritožnik obveščen, da se vsa potrebna dokumentacija v zvezi z depozitom pri Banki A d.d. nahaja v sodnem spisu pri prijavi terjatve tega upnika, čemur pritožnik takrat ni ugovarjal; kljub temu je predlagal izdajo sklepa, da se upraviteljici naloži predložitev vse te dokumentacije. Upniški odbor se s tem očitno ni strinjal, saj je (glede na delež glasovalnih pravic) glasoval le o nasprotnem predlogu Banke B. d.d., da se sprejme sklep o izvedbi prodaje depozita, kot jo je predlagala upraviteljica.

14Iz navedenega je razvidno, da je pritožnik imel na voljo dokumentacijo o depozitu. Poudariti velja, da je upraviteljica v odgovoru na pritožbo navedla tudi, da je upniku po seji še po elektronski poti poslala dokumentacijo, pa temu pritožnik v svoji dodatni vlogi (v nasprotju z ostalimi njenimi navedbami) ni nasprotoval. Upraviteljici pa ni mogoče naložiti, kot zmotno meni pritožnik, da objavi vso to dokumentacijo. Česa takega 122. člen ZFPPIPP niti ne predvideva.

15Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen (primerjaj 328. člen ZFPPIPP). Kako drugače določiti ceno, pritožnik ni navedel, prav tako ni navedel, kakšna bi bila primerna cena. Res je v depozitu znesek 57.275,42 EUR, vendar pa ceno takega depozita določa trg in višje cene ni ponudil nihče. Kdo so bili ponudniki v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb, pa za odločitev ni pomembno in pritožnik tudi ni pojasnil, v čem naj bi bila pomembnost tega.

16Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji. Zato višje sodišče ne bo odgovarjalo na zatrjevane kršitve upraviteljice, ki jih pritožnik izpostavlja v pritožbi.

17Pritožnik želi predvsem, da se stečajni postopek zaključi, upnikom občasnih stroškov stečajnega postopka (gre za stroške iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP, torej plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave), kar je tudi sam, pa se izroči preostalo premoženje stečajnega dolžnika namesto poplačila njihovih terjatev. Te terjatve, ki so sicer nastale do začetka stečajnega postopka, se poplačajo kot občasni stroški stečajnega postopka, po plačilu vseh drugih stroškov stečajnega postopka, iz splošne stečajne mase, pred poplačilom prednostnih terjatev (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP). S tem, da bi stečajni postopek kar zaključil, se očitno ne strinjajo drugi člani upniškega odbora, saj s strani pritožnika predlagani razširitvi dnevnega reda v tej smeri (da naj se stečajni postopek zaustavi) niso pritrdili in te točke niso uvrstili na dnevni red.

18Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da je nadaljnje vodenje stečajnega postopka nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev. Ali se je pritožnik smel poplačati na podlagi pravnomočne sodbe, je predmet presoje pred Vrhovnim sodiščem, pred katerim je z revizijo izpodbijana pravnomočna odločitev o terjatvi pritožnika. Na drugi strani je bilo upraviteljici s spremenjenim načrtom stečajnega postopka naloženo, da proda tudi sporni depozit. Glede na to, da je depozit vezan do 8.10.2025 (še skoraj pet let), priliva v stečajno maso iz naslova vrnitve zastavljenega depozita ni pričakovati v smiselnem roku. Zato je v taki situaciji edino smiselno, da se ta prodaja opravi, iz kupnine pa bo, vsaj delno, lahko poplačana tudi pritožnikova terjatev. Upraviteljica pa ima tudi prav, ko navaja, da posebnih stroškov stečajnega postopka samo zaradi te prodaje ni pričakovati. Teče tudi postopek prodaje terjatve do C. d.o.o., o čemer je bilo pravnomočno odločeno že s sklepom višjega sodišča Cst 535/2020 z dne 10.12.2020 v zvezi s sklepom okrožnega sodišča St ... z dne 6.11.2020. Pri tem višje sodišče še poudarja, da ima upnik terjatev, saj je ta nastala pred začetkom stečajnega postopka, in da ne gre za stroške tega stečajnega postopka, čeprav se ta terjatev poplača kot občasni strošek, po poplačilu vseh drugih stroškov stečajnega postopka, pred kakršnimikoli drugimi poplačili terjatev upnikov iz splošne stečajne mase. Če ne bi bilo tako in bi bil pritožnik le upnik stroškov, tudi ne bi mogel sodelovati v upniškem odboru (prvi odstavek 78. člena v zvezi s 57. členom ZFPPIPP).

19Glede na navedeno višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je pritožnik v spis že vložil tudi predlog za končanje stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje poslalo v izjavo upraviteljici (rok za njeno izjavo še ni potekel); tako bo sodišče prve stopnje, ki postopek vodi, lahko celovito presodilo, ali je glede na vsa pomembna dejstva, ne le tista, ki jih izpostavlja pritožnik (tudi glede enakega deleža poplačila upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP), potrebno in smiselno postopek končati in preostalo stečajno maso razdeliti med upnike teh terjatev. V tem postopku pa so bile tudi že opravljene razdelitve upnikom, delno je bil poplačan tudi pritožnik, zato končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom samo po sebi ni mogoče. O predlogu za razrešitev upraviteljice bo prav tako odločilo sodišče prve stopnje in se višje sodišče v tem postopku prodaje o tem ne more in ne sme izrekati.

20Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.