328. člen ZFPPIPP

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da nezavezujoče zbiranje ponudb ni način prodaje premoženja. Načini prodaje premoženja stečajnega dolžnika so opredeljeni v 329. členu ZFPPIPP (in sicer javna dražba, spletna javna dražba ali zavezujoče zbiranje ponudb, prim. prvi odstavek cit. člena). Če so bili javna dražba, spletna javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb neuspešni, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona.

Institut zlorabe stečajnega postopka kot izjema od originarne pridobitve lastninske pravice brez možnosti izpodbijanja se je razvil v sodni praksi predvsem v primerih, ko so s prodajo v stečaju oškodovali lastnika - ko se je torej prodajala tuja stvar ali stvar, ki je izven pravnega prometa (npr. pripadajoče zemljišče, izvenknjižna lastninska pravica ...). Gre za že obstoječe pravno varovane pravice. V tem primeru pa ne gre za to, ampak za to, da tožnica ni mogla kupiti nepremičnin po ceni, ki jo je sama ponudila, zaradi uveljavljanja (v stečajnem postopku ustanovljene) predkupne pravice s strani toženke, ki naj bi jo ta pridobila neupravičeno. Samo dejstvo, da je toženka z ustanovitvijo najemne pogodbe predlagala tudi ustanovitev predkupne pravice oz. je najem pogojevala s predkupno pravico, še ne utemeljuje zlorabe stečajnega postopka, še manj, da bi upravitelj in toženka k temu pristopila z namenom izigravanja oz. oškodovanja tožnice. V konkretnem primeru, ko je predkupno pravico (s soglasjem stečajnega sodišča) ustanovil stečajni upravitelj med stečajnim postopkom in ve za njen obstoj ter je dolžan povabiti upravičenca v postopek prodaje, je neutemeljeno skliceva

Če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodaje, enaka ali večja od 100.000 eurov (tudi če je prodajna cena nižja), je za začetek učinkovanja pogodbe potrebno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (prvi odstavek v zvezi s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju mora sodišče presoditi, (1) ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in (2) ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s kogentnimi pravili, določenimi v 337. do 343. členu ZFPPIPP (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Pri presoji, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), sodišče ne presoja le tega, ali je upravitelj opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji (torej na podlagi izvedene javne dražbe, zavezujočega zbiranja ponudb oziroma neposrednih pogajanj). Presoditi mora tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe, določenimi v 334. in 335. členu ZFPPIPP). Če sodišče z dodatnim sklepom o prodaji odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi nepo

V kolikor so ponudbe v nasprotju s kogentnimi zakonskimi predpisi, upravitelj ne potrebuje soglasja upnikov, da teh ponudb ne upošteva oziroma jih zavrne. Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je rok plačila, ki ga je ponudil C. d. o. o. (10 let) neveljaven, s tem pa je neveljavna tudi njegova ponudba.

Spletne javne dražbe kot načina prodaje ZFPPIPP (še) ne določa, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predviden pa je kot način prodaje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; EVA-2016-2030-0030 z dne 30. 11. 2021). Spletna (elektronska) javna dražba ne predstavlja le tehnike prodaje, kot to meni pritožnik, temveč tudi način prodaje, ki mora biti določen z zakonom, tako kot je to v izvršilnem postopku.

V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.

Zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen. Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji. Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenač

Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.

Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.

Glede na to, da je od zadnjega postopka zbiranja ponudb za prodajo navedenih nepremičnin preteklo že precej časa, tudi pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov, da prodaje ne bi bilo smiselno ponoviti z javno dražbo. Neutemeljene pa so trditve pritožnice, da bi upraviteljica po neuspelem nezavezujočem zbiranju ponudb nepremičnine že morala prenesti na lokalno skupnost.

Okoliščina, da se prodaja sporna terjatev, ne predstavlja ovire za prodajo te terjatve.

Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.

Upravitelj mora ravnati z posebno – profesionalno skrbnostjo, njegova odgovornost je torej postrožena, saj se upravitelj šteje za strokovnjaka, ki ima ali vsaj mora imeti posebna znanja v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti. Delnice, če ne kotirajo na borzi, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Vendar pa je v takem primeru treba že v otvoritvenem poročilu to pojasniti, navesti, kako naj bi se sicer ugotavljala vrednost. Tudi način, kot ga je sicer izbrala upraviteljica, bi morda lahko bil sprejemljiv, vendar pa ne tako, kot se je tega lotila upraviteljica: ne da bi imela dovoljenje sodišča za kaj takega, je kar sama ugotavljala višino kapitala izdajatelja Delnic in od tod sklepala na vrednost posamezne delnice, pri čemer je ni niti zmotila tako velika razlika med vrednostjo teh delnic v računovodskih izkazih stečajnega dolžnika pred stečajem in tako ugotovljeno vrednostjo. Pravilo glede ocenjevanja vrednosti je, da mora vrednost premoženja oceniti pooblaščeni ocenjevalec, ne pa upravitelj sam. Za kakršnakoli odstopanja, tudi za uporabo pravila iz prvega odstavka 328. člena ZFPPIPP, je nujno, da upravitelj na to potrebo opozori sodišče, kot tran

Sodišče prve stopnje je najprej pojasnilo, da je upnik A. d. o. o. (pritožnik) sicer ločitveni upnik, vendar drugega vrstnega reda, katerega mnenje v postopku prodaje nepremičnine ni potrebno.

Dosedanji poskusi prodaje niso bili uspešni. To pomeni, da premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče prodati niti na podlagi primerljivih tržnih cen niti na podlagi morebitne cenitve, saj je cena očitno previsoka oziroma ne ustreza dejanskim razmeram na trgu. V takem primeru je dolžnost upravitelja, da stori vse, da pride do informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Tak način je nezavezujoče zbiranje ponudb.

Parkirišča niso nujno del poslovne celote – predelave vina. Pri nezavezujočem zbiranju ponudb se ne določi nikakršna cena. Namen prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb je ravno v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za določeno premoženje in v zvezi s tem nadaljnja pogajanja o ceni premoženja. Pri tem stečajni dolžnik tudi ni zavezan sprejeti nobene ponudbe, v kolikor cena ne dosega primerne cene tega premoženja. V primeru zbiranja nezavezujočih ponudb se ravno zato, ker cena ni predmet preizkusa ob sklepu o prodaji, dosežena cena preizkuša ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, katerega predpostavka je tudi mnenje oziroma soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov, seveda pa imajo doseženi ceni pravico ugovarjati tudi drugi upniki.

Ugovor je dopustno pravno sredstvo le v primeru, da sklep v skladu s pooblastili izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec. Sklep je izdala sodnica, zato je pravno sredstvo pritožba. Sodišče prve stopnje lahko o pritožbi odloči sámo le v primeru, da ugotovi, da je pritožba utemeljena in zato z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep, sicer pa pritožbo odstopi v reševanje sodišču druge stopnje. V primeru izdaje dodatnega sklepa o prodaji ni v skladu s temeljnimi načeli insolvenčnih postopkov, da bi sodišče v dodatnih sklepih o prodaji določilo isto izklicno ali izhodiščno ceno kot pri prejšnjih prodajah.

Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.

Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku. Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.