VSC Sodba PRp 115/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ki ga je storil s tem, da je 21. 6. 2020 ob 4.14 uri vozil osebni avtomobil znamke Honda, tip Jazz, reg. št. ..., po cesti na D. v naselju C., iz smeri D. ceste v smeri O. ulice, pri tem pa je imel v organizmu najmanj 0,75 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Za storjeni prekršek mu je izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, naložilo pa mu je tudi plačilo stroškov postopka o prekršku - sodne takse v višini 220,00 EUR.

2Zoper sodbo se pritožuje obdolženec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter odločitve o sankcijah in stroških postopka (1., 3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se mu prepolovi globa, izničijo sodni stroški v znesku 220,00 EUR ter vrne vozniško dovoljenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni zavzelo stališča do obdolženčevih navedb v napovedi pritožbe zoper sodbo, pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je na podlagi vložene napovedi pritožbe sodišče prve stopnje dolžno izdelati obrazložitev sodbe o prekršku ter pri tem navesti razloge, ki so pripeljali do sprejema izpodbijane odločitve, pri čemer se glede na zakonske določbe ni dolžno izrecno opredeljevati do navedb v napovedi pritožbe. Temu je namenjena sama pritožba in do takih navedb se v okviru pritožbenega obravnavanja opredeli pritožbeno sodišče, kot bo to storjeno v obravnavani zadevi, saj obdolženec v pritožbi podaja vsebinsko enake argumente v utemeljitev svoje pritožbe, kot jih je navajal v napovedi pritožbe.

5Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sodbo izdalo brez zaslišanja obdolženca, saj se na vabilo na zaslišanje za dne 10. 8. 2020 kljub pravilnemu in pravočasnemu vabljenju ni odzval in svojega izostanka ni pravočasno opravičil, bil pa je opozorjen, da bo sodišču v primeru neupravičenega izostanka izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Obdolženec je namreč opravičilo za izostanek z zaslišanja sodišču poslal v obliki elektronskega sporočila šele 18. 8. 2020, v katerem je navajal, da se na zaslišanje ni zglasil, ker je zamenjal datum. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da obdolženec elektronskem sporočilu, ki ga je poslal sodišču po izdaji izpodbijane sodbe (sodba je bila izdana 11. 8. 2020), ne predstavlja opravičljivega razloga za njegov izostanek z zaslišanja. Glede na to, da obdolženec v svojih dotedanjih vlogah (ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja) ni problematiziral samega poteka postopka in ugotovljenega rezultata, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo tudi, da zaslišanje policistov, ki sta vodila postopek, ni potrebno in je tako v dokaznem postopku prebralo podrobnosti vozniškega dovoljenja, seznam vodenih postopkov o prekršku za sodišče, spis iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, izpis iz evidence kazenskih točk, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ostale listine v spisu ter na podlagi teh dokazov ugotovilo, da so obdolžencu dokazani vsi objektivni znaki očitanega mu prekrška ter da mu je storitev prekrška dokazana tudi v subjektivnem smislu in da je torej zanj odgovoren.

6Obdolženec je namreč preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom opravil v skladu z navodili proizvajalca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti pa izkazuje, da se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z alkotestom, strinjal in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpisal. V takem primeru rezultat z elektronskim alkotestom ugotovljene koncentracije alkohola v izdihnem zraku predstavlja podlago za ugotovitev storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij za tovrstni prekršek.

7Tudi v pritožbi obdolženec ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje glede načina oprave preizkusa alkoholiziranosti, niti glede ugotovljenega rezultata, kot tudi ne glede samega dejstva podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. V pritožbi namreč na načelni ravni zatrjuje, da je bil tako visok rezultat oziroma stopnja alkoholiziranosti posledica dejstva, da je pil belo vino z mineralno vodo na prazen želodec in da bi s polnim želodcem rezultat preizkusa znašal manj kot 0,52 mg v litru izdihanega zraka. To so zgolj obdolženčeve domneve, ki jih ni mogoče z ničemer preizkusiti in so tudi sicer zmotne, saj uživanje hrane pred oz. ob uživanju alkohola ne zmanjšuje koncentracije, temveč absorpcijo alkohola v kri in občutek alkoholiziranosti. Take pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

8Prav tako pa so neutemeljene trditve, da policist, ki je obdolžencu napisal kazen, ni imel nobenega utemeljenega suma, da bi ga ustavil, ker ni kršil nobenega cestnoprometnega predpisa. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZPrCP policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa. Policisti so torej ne zgolj pooblaščeni, temveč tudi dolžni nadzirati varnost cestnega prometa ter v okviru tega ustavljati voznike in ugotavljati, ali vozniki ter njihova vozila izpolnjujejo vse pogoje za udeležbo v cestnem prometu. V okviru teh pooblastil imajo policisti tudi pooblastilo, da voznika ustavijo in mu odredijo preizkus z elektronskim alkotestom ne glede na to, ali so med samo vožnjo zaznavni kakšni znaki, ki bi kazali na sum vožnje pod vplivom alkohola oziroma ali so izkazane kakšne druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Upoštevajoč navedeno so tudi neupoštevne oziroma neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih obdolženec pojasnjuje, da ga je policist verjetno namenoma čakal pred klubom in gostilno C., se nato agresivno vozil za njim in da je imel občutek, da namerno čaka ljudi pred gostilno, da jim lahko napiše kazen.

9Pravilne so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obdolženec za prekršek tudi odgovoren, saj se kot prištevna oseba popolnoma zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa je 21. 6. 2020 kljub predhodnemu uživanju alkohola (v očitno večjih količinah) vozil motorno vozilo v cestnem prometu, pri tem pa se je nedvomno zavedal tudi, da lahko s takim ravnanjem stori prekršek vožnje pod vplivom alkohola. Tako je sodišče prve stopnje obdolžencu pravilno očitalo, da je prekršek storil (vsaj) z eventualnim naklepom in so neutemeljene pritožbene navedbe, da prekrška ni storil naklepno, niti zaradi malomarnosti, temveč zgolj zaradi nepazljivosti. Tovrstnega prekrška glede na njegovo naravo namreč nedvomno ob zavedanju prepovedanosti ravnanja in možnosti, da je koncentracija alkohola presegla dovoljeno mejo, ni mogoče storiti iz „nepazljivosti“.

10Ker so glede na zgoraj pojasnjeno ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obdolžencu storitev prekrška dokazana tako v objektivnem kot tudi v subjektivnem smislu in teh ugotovitev pritožbene navedbe niso uspele omajati, je sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno spoznalo za odgovornega storitve očitanega mu prekrška ter mu v skladu s četrtim odstavkom petega odstavka 105. člena ZPrCP izreklo globo v najnižji predpisani višini za tovrstni prekršek. Pri tem je pravilno upoštevalo kriterije za odmero sankcij, ki so določeni v 26. členu ZP-1 in kot bistveno olajševalno okoliščino upoštevalo dosedanjo nekaznovanost, posebnih obteževalnih okoliščin pa ni našlo. Pritožbene navedbe, v katerih obdolženec poudarja, da je dokaj mlad, a sposoben voznik, ki ima že 11 let vozniških izkušenj, da pri tem ni nikoli storil nobenega večjega ali manjšega prekrška, povzročil prometne nesreče ali do obravnavanega dogodka vozil pod vplivom alkohola, da je bila pot od kraja pitja do njegovega doma dolga le 2 km, da 18 kazenskih točk ni presegel, da dejanje obžaluje in ga ne bo več ponovil, da je rekreativni športnik in zelo dober voznik in da avtomobila ne uporablja velikokrat, ne predstavljajo takih okoliščin, ki bi jih bilo mogoče šteti kot posebno olajševalne okoliščine in na njihovi podlagi obdolžencu omiliti izrečeno globo ter mu namesto globe v najnižji predpisani višini 1.200,00 EUR izreči globo v višini zgolj 600,00 EUR. Vse okoliščine, ki jih obdolženec izpostavlja v pritožbi in s katerimi utemeljuje svoje stališče o upravičenosti do izreka omiljene globe po svoji količini ali kakovosti ne odstopajo bistveno od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo. Takih okoliščin pa ne predstavljajo niti pritožbene navedbe, da mora obdolženec zaradi epidemije koronavirusa skrbeti za mamo, ki živi v Sloveniji, ji pomagati finančno ter zanjo tudi skrbeti, plačevati račune in terapije ter da je bil v Avstriji brez zaposlitve več kot šest mesecev in da zaradi tega stroška sodišča ni zmožen plačati. Te okoliščine namreč v ničemer ne zmanjšujejo niti pomena obdolženčevega ravnanja v konkretnih okoliščinah, niti ne zmanjšujejo stopnje ogrožanja varnosti cestnega prometa, ki jo je obdolženec povzročil s svojim ravnanjem. Pritožbeno sodišče glede na pojasnjeno nima dejanske podlage, da bi sledilo pritožbenemu predlogu za omilitev izrečene globe.

11Prav tako v pritožbenih navedbah ni najti podlage za spremembo odločitve o stroških postopka o prekršku in ni mogoče slediti predlogu, da naj se obdolžencu prepolovijo oziroma izničijo sodni stroški v znesku 220,00 EUR. Za oprostitev plačila stroškov postopka mora biti namreč izkazano, da bi s plačilom stroškov postopka bilo ogroženo obdolženčevo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, take navedbe pa mora obdolženec konkretizirati in jih tudi dokazati z ustreznimi dokazili, česar s pritožbenimi navedbami ni uspel storiti. Še vedno pa lahko zaprosi za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka o prekršku z delom v splošno korist. O tem je pristojno odločati sodišče prve stopnje.

12V zvezi s pritožbenimi prošnjami za drugo možnost in za vrnitev vozniškega dovoljenja brez predložitve originalnega zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ter predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, zgolj na podlagi obljub, da bo vzoren voznik in da nikoli več ne bo sedel za volan pod vplivom alkohola ter da se mu ne zdi potrebno obiskovati rehabilitacijskega programa, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ni mogoče ugoditi, če predlogu ni predloženo ustrezno zdravniško spričevalo oziroma da vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti pred iztekom šestih mesecev od začetka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ni možno. Zato bo moral storilec zaprositi sodišče prve stopnje za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, svoj predlog utemeljiti in predložiti tudi zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu. Prav tako pa ni mogoče storilcu odobriti, da lahko svoj vozniški izpit uporablja v Republiki Avstriji in da ima prepoved vožnje samo v Republiki Sloveniji. To bi bilo možno le v primeru, če bi obdolženec bil imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Ker pa je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji, prepoved vožnje v posledici začasnega odvzema vozniškega dovoljenja velja tudi na ozemlju ostalih držav članic Evropske unije, kot tudi v vseh drugih državah.

13Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.