VSC Sodba PRp 55/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne pravne osebe ter odgovorne osebe pravne osebe zoper odločbo o prekršku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dne 26. 3. 2019, s katero sta bili pravna oseba ter odgovorna oseba pravne osebe spoznani za odgovorno storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 77. c člena Zakona o gozdovih (ZG), ter odločilo, da stroški postopka o prekršku v skladu s četrtim odstavkom 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) bremenijo proračun.

2Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ, kot navaja iz razlogov, ki so opredeljeni v 154. členu ZP-1 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku pravni osebi ter odgovorni osebi pravne osebe spoznal za odgovorni storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 77. c člena ZG-1, po katerem se z globo od 2.500,00 do 50.000,00 EUR za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, če ne vodi materialnega knjigovodstva za skladišče, iz katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti, z globo od 1.000,00 do 2.000,00 EUR pa se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojnega podjetnika posameznika (drugi odstavek 77. c člena ZG). Gre za sankcioniranje kršitve obveznosti iz drugega odstavka 17. c člena ZG, iz katere izhaja obveznost vodenja materialnega knjigovodstva za skladišče lesa, iz katerega se pošilja gozdne lesne sortimente.¹

5V izreku odločbe o prekršku je prekrškovni organ pravni osebi ter odgovorni osebi pravne osebe očital, da L. R. kot pooblaščena oseba za opravljanje dela direktorja v imenu pravne osebe ni poskrbel za zakonito poslovanje pravne osebe, saj v letu 2018 do 19. 11. 2018 ni zagotovil vodenja materialnega knjigovodstva za skladišče lesa v ... iz katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti 18. 1. 2018 in 19. 3. 2018, kar je bilo ugotovljeno 19. 11. 2018 na inšpekcijskem pregledu iz vzorčno pregledane dokumentacije (dobavnica št. 6/18 z dne 18. 1. 2018 in dobavnica 25/18 z dne 19. 3. 2018).

6Pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe sta v zahtevi za sodno varstvo trdili in dokazovali, da les po dobavnicah 6/18 in 25/18 ni bil skladiščen, temveč je bil kupljen in naložen na Hrvaškem ter odpeljan h končnemu kupcu, zaradi česar pravna oseba ni imela obveznosti vodenja materialnega knjigovodstva za ta les. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju odgovorne osebe pravne osebe v dopolnjenem dokaznem postopku prebralo dobavnici 6/18 ter 25/18 ter ″popratnico za oblo drvo″ z dne 18. 1. 2018 in mednarodni tovorni list CMR za dobavnico z dne 19. 3. 2018 štelo za dokazano, da storilec lesa po teh dobavnicah ni skladiščil, temveč je les po dobavnico 6/18 preprodal naročniku ..., les po dobavnici 25/18 pa na Madžarsko kupcu B. A. in glede na to, da storilec tega lesa ni skladiščil, mu po stališču sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da ni zagotovil vodenja materialnega knjigovodstva za skladiščenje lesa v ..., na fotografijah v spisu z datumom 19. 11. 2018 pa je šlo za les, ki je bil skladiščen, ni pa šlo za les po dobavnicah 6/18 in 25/18.

7Sodišče prve stopnje je torej postopek o prekršku zoper storilca ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da sta storilca storila očitani jima prekršek, saj je bilo tekom dokaznega postopka ugotovljeno, da lesni asortimenti po dobavnicah 6/18 in 25/18 niso bili odpremljeni iz skladišča v K., ampak so bili direktno prepeljani naprej. S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato so te pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ zatrjuje in dokazuje, da je sodišče napačno ocenilo dokaze in zmotno ugotovilo, da storitev prekrška storilcem ni dokazana, neupoštevne. Enako velja za trditev, da pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe nista dokazali, da vodita materialno knjigovodstvo za skladišče lesa, ki ga ima pravna oseba v ...in da sodba temelji na neverodostojnih dokazih.

8Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati. Prekrškovni organ sicer pravilno izpostavlja, da sta bili pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe s pisnim obvestilom o prekršku pozvani, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah prekrška ter opozorjeni v skladu s 55. členom ZP-1, da lahko v izjavi navedeta vsa dejstva in okoliščine prekrška, kakor tudi vsa dejstva in dokaze v svojo korist ter da v kolikor jih v izjavi ne bosta navedli, jih kasneje v postopku za prekrške ne bosta mogli več uveljavljati. Res je tudi, da sta pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe v izjavi o okoliščinah prekrška z dne 7. 2. 2019 navedli le, da sta že ob inšpekcijskem pregledu 19. 11. 2018 povedali, da je bil les po dobavnici 6/18 kupljen in naložen na Hrvaškem, les po dobavnici 25/18 pa pripeljan iz Hrvaške in preložen na njihov kamion ter odpeljan h kupcu, dokazov pa nista navajali, medtem ko sta v zahtevi za sodno varstvo kot dokaz navajali dobavnico 6/18, dobavnico 25/18, ter predlagali še izvedbo drugih dokazov, ko bo predočena podlaga za očitane prekrške in se bosta kršiteljici lahko seznanili z dokumentacijo. Prav tako drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu opravljenem 19. 11. 2018 po uradni dolžnosti pri zavezancu R. d.o.o. opravljenem na sedežu zavezanca namreč izhaja, da je zavezanec dal na vpogled račune za dobave lesa pravnim osebam v letu 2018 pri tem pa so računom priložene dobavnice oziroma v primeru Hrvaške tudi njihovi dokumenti - popratnice. Prekrškovni organ je torej bil z dokumenti, ki jih je odgovorna oseba pravne osebe predložila sodišču na zaslišanju, bil seznanjen že tekom inšpekcijskega postopka in ne gre za dokaz, ki bi za prekrškovni organ predstavljal novoto, zato tudi ni mogoče šteti, da bi pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe s predložitvijo tega dokaza bili prekludirani.

9V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ne bi smelo brez vsakega dokaza verjeti odgovorni osebi pravne osebe, ki je na zaslišanju 12. 11. 2019 na sodišču izjavila, da ima skladišče lesa v K.,za katerega tudi vodi materialno knjigovodstvo, saj je na inšpekcijskem pregledu 19. 11. 2018 izrecno izjavil, da ne vodi materialnega knjigovodstva za skladišče lesa v K, pa je potrebno poudariti, da se je v odločbi o prekršku pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe očitalo opustitev dolžnosti vodenja materialnega knjigovodstva za skladiščenje lesa v zvezi s konkretnima dobavnicama oz. dobavama lesa, za kateri pa je sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da ta obveznosti storilki nista imeli, zaradi česar mu jima v zvezi s konkretnima dobavama ni mogoče očitati storitve tega prekrška. Očitki pa se niso nanašali na vodenje materialnega knjigovodstva za skladišče na splošno oz. za les, ki je bil fotografiran 19. 11. 2018, zato sodišče o tem očitku ni moglo odločati.

10Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ Prvi odstavek 17. c člena ZG določa, katere podatke mora vsebovati knjigovodska listina, ki jo izda pošiljatelj. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 17. c člena ZG vsebovati: (-) podatke o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba v upravnem postopku, na podlagi katere je izvršil poseg dreves, (-) podatke o pošiljatelju gozdnih lesnih sortimentov, (-) podatke o prejemniku gozdnih lesnih sortimentov, (-) podatke o prevozniku, vrsti in registrski številki vozila ter vrsti in količini gozdnih lesnih sortimentov ter (-) zaporedno številko knjigovodske listine. V skladu z drugim odstavkom 17. c člena ZG-1 pa podatkov o lastniku dreves na knjigovodski listini ni treba navesti, če pošiljatelj gozdne lesne sortimente pošilja z mesta skladiščenja, za katero mora biti vodeno materialno knjigovodstvo v skladu s predpisi. V tem primeru se v knjigovodski listini namesto podatkov o lastniku, ki mu je bil dovoljen posek dreves, navede mesto skladiščenja.