VSC Sklep Cp 336/2020

Pritožbama se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje:

- v točki I/I ugotovilo da v zapuščino po pokojni P. F. spadajo 1. premičnine in denarne terjatve: ½ v tej točki navedenih premičnin, kar vse spada pod zaščiteno kmetijo po odločbi UE ..., št. 330-116/2018-7 z dne 13. 3. 2018 (prej po odločbi UE ... št. 32102-92/97-12 z dne 5. 5. 1997), denarna sredstva na banki ... s stanjem na dan 24. 2. 2004 4,73 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 562,37 €, denarna sredstva v skupni višini 766,15 € (priliv 458,19 € dne 21. 4. 2004 in priliv 307,96 € dne 5. 5. 2004 na TRR pokojne) iz naslova prilivov s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec februar 2004; 2. Nepremičnine, in sicer ½ vsake parcele, kot so v tem deležu naprej navedene v tej točki, ter 1/1 parcela 985 317/3, vse nepremičnine imajo status zaščitene kmetije po že zgoraj navedeni odločbi UE ...; v točki I/II. odločilo, da so po pokojni P. F. dediči I. dednega reda: - po pokojnem vdovcu J. F. po pravnem nasledstvu: oporočna dedinja, sestra pokojnega, M. K., roj. 25. 6. ..., ..., - sin J. F., roj. 27. 2. ..., ..., in - hči A. E., roj. 20. 5. ..., ...; v točki I/III ocenilo, da čista vrednost zapuščine po pokojni P. F. zaradi odmere sodnih taks, ob upoštevanju pogrebnih stroškov v višini 3.000,00 € znaša 290.000,00 €, odmerilo sodno takso v višini 1.026,00 € in odločilo, da bodo sodno takso poravnali oporočna dedinja v višini 4/6, ostala dva dediča pa vsak po 1/6;

- v točki II/I ugotovilo da v zapuščino po pokojnem J. F. spadajo 1. premičnine in denarne terjatve: ½ v tej točki navedenih premičnin, kar vse spada pod zaščiteno kmetijo po že v tč. I navedenih odločbah UE, do 1/1 osebni avto Audi 80, letnik 1974 (oldtimer), ki ga dediči ocenjujejo na cca. 1.500,00 EUR, zavarovalnina iz naslova police za življenjsko zavarovanje 50 plus pri Zavarovalnici ... d.d. v višini 168.000,00 SIT (kar znaša 709,00 EUR), št. police 3628562, denarna sredstva na TRR pri banki D. d.d., s stanjem na dan 25. 10. 2006 6.867,17 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 10.548,02 €, terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec oktober 2006; 2. Nepremičnine, in sicer ½ vsake parcele, kot so v tem deležu naprej navedene v tej točki, ter 1/1 parcela 938 15, 1/1 parcela 938 16 in 1/1 parcela 938 312/1 vse nepremičnine imajo status zaščitene kmetije po odločbi UE ..., št. 330-116/2018-7 z dne 13. 3. 2018; v točki II/II. ugotovilo, da so po pokojnem J. F. dediči I. dednega reda: - sin J. F. in - hči A. E.; v točki II/III. ugotovilo, da je pokojni J. F. zapustil oporoko in kot oporočno dedinjo celotnega premoženja določil: sestro M. K.; v točki II/IV ocenilo, da čista vrednost zapuščine po pokojnem J. F. zaradi odmere sodnih taks, ob upoštevanju pogrebnih stroškov v višini 3.000,00 € znaša 179.916,82 €, odmerilo sodno takso v višini 828,00 € in odločilo, da bodo sodno takso poravnali oporočna dedinja v višini 1/2, ostala dva dediča pa vsak po 1/4;

- v točki III. razglasilo:

A. Po pokojni P. F.: 1. za prevzemnika zaščitene kmetije določilo vdovca J. F. in po pravnem nasledstvu oporočno dedinjo, sestro pokojnega M. K.; 2. za zakonitega dediča: - pokojnega vdovca J. F. in po pravnem nasledstvu oporočno dedinjo M. K., ki deduje ½ v tej točki navedenih premičnin, kar vse spada pod zaščiteno kmetijo, nepremičnine: in sicer ½ vsake parcele, kot so v tem deležu naprej navedene v tej točki, vse s statusom zaščitene kmetije, 1/3 denarnih sredstev pri banki ... s stanjem na dan 24. 2. 2004 4,73 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 562,37 €, 1/3 terjatve do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec februar 2004, 1/3 denarnih sredstev v skupni višini 766,15 € (priliv 458,19 € dne 21. 4. 2004 in priliv 307,96 € dne 5. 5. 2004 na TRR pokojne) iz naslova prilivov s strani s strani ARSKTRP; 3. za zakonita (nujna) dediča: a) sina J. F., ki deduje: - do ½ parcelo ... 317/3, - do ¼ parcelo 938 928, kar ustreza vrednostno delno na račun nujnega deleža; - 1/3 denarnih sredstev pri banki ... s stanjem na dan 24. 2. 2004 4,73 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 562,37 €, - 1/3 terjatve do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec februar 2004, 1/3 denarnih sredstev v skupni višini 766,15 € (priliv 458,19 € dne 21. 4. 2004 in priliv 307,96 € dne 5. 5. 2004 na TRR pokojne) iz naslova prilivov s strani s strani ARSKTRP; b) hčer A. E., ki deduje: - do ½ parcelo 985 317/3, - do ¼ parcelo 938 928, kar ustreza vrednostno delno na račun nujnega deleža; - 1/3 denarnih sredstev pri banki .. s stanjem na dan 24. 2. 2004 4,73 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 562,37 €, - 1/3 terjatve do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec februar 2004, 1/3 denarnih sredstev v skupni višini 766,15 € (priliv 458,19 € dne 21. 4. 2004 in priliv 307,96 € dne 5. 5. 2004 na TRR pokojne) iz naslova prilivov s strani s strani ARSKTRP.

B. Po pokojnem J. F.: 1. za prevzemnico zaščitene kmetije določilo oporočno dedinjo: sestro pokojnega M. K.; 2. za oporočno dedinjo razglasilo sestro pokojnega M. K., ki deduje ½ v tej točki navedenih premičnin, kar vse spada pod zaščiteno kmetijo, do ½ osebni avto Audi 80, letnik 1974 (oldtimer), ki ga dediči ocenjujejo na cca. 1.500,00 EUR, do ½ zavarovalnino iz naslova police za življenjsko zavarovanje 50 plus pri Zavarovalnici ... d.d. v višini 168.000,00 SIT (kar znaša 709,00 EUR), št. police 3628562, do ½ denarna sredstva na TRR pri D. D.D., s stanjem na dan 25. 10. 2006 6.867,17 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 10.548,02 €, do ½ terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec oktober 2006, nepremičnine: in sicer ½ vsake parcele, kot so v tem deležu naprej navedene v tej točki, vse s statusom zaščitene kmetije, ter 1/1 parcela 938 15, 1/1 parcela 938 16 in 1/1 parcela 938 312/1 vse nepremičnine imajo status zaščitene kmetije po odločbi UE ... z dne 13. 3. 2018; 2. za zakonita (nujna dediča: - sina J. F., ki deduje:- ¼ parcela 938 928, kar ustreza vrednostno delno na račun prejetega nujnega deleža; - do ¼ osebni avto Audi 80, letnik 1974 (oldtimer), - do ¼ zavarovalnino iz naslova police za življenjsko zavarovanje 50 plus pri Zavarovalnici ... d.d. v višini 168.000,00 SIT (kar znaša 709,00 EUR), št. police 3628562, do ¼ denarna sredstva na TRR pri D. d.d. s stanjem na dan 25. 10. 2006 6.867,17 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 10.548,02 €, do ¼ terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec oktober 2006; - hčer A. E., ki deduje - ¼ parcela 938 928, kar ustreza vrednostno delno na račun prejetega nujnega deleža; - do ¼ osebni avto Audi 80, letnik 1974 (oldtimer), - do ¼ zavarovalnino iz naslova police za življenjsko zavarovanje 50 plus pri Zavarovalnici ... d.d. v višini 168.000,00 SIT (kar znaša 709,00 EUR), št. police 3628562, do ¼ denarna sredstva na TRR pri D.D. D., s stanjem na dan 25. 10. 2006 6.867,17 € in s stanjem na dan 1. 4. 2019 10.548,02 €, do ¼ terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec oktober 2006;

C. Po pokojni P. F. in pokojnem J. F.: za zakonita oziroma nujna dediča razglasilo: - sina J. F., ki deduje preostanek nujnega deleža v višini 32.613,19 €, kar je dolžna izplačati oporočna dedinja M. K. v roku 7 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, znesek pa se do plačila vsako leto revalorizira v skladu s predpisi po temeljni obrestni meri; - hčer A. E., ki deduje preostanek nujnega deleža v višini 32.613,19 €, kar je dolžna izplačati oporočna dedinja M. K. v roku 7 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, znesek pa se do plačila vsako leto revalorizira v skladu s predpisi po temeljni obrestni meri.

- v IV. točki izreka sklepa o dedovanju je sodišče odredilo vpise lastninske pravice pri zapustničinih in zapustnikovih nepremičninah, v V. točki pa še zavrnilo predlog skrbnice zapuščine M. K. za povrnitev stroškov in nagrade v višini 511.040,00 € in naložitev plačila le-teh zakonitima dedičema (A. E. in J. F.) v sorazmerju z njunima dednima deležema.

2Dedinja A. E.. je pritožbo zoper sklep o dedovanju vložila zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbo izpodbija (-) odločitev sodišča, kdo so dediči prvega dednega reda po pokojni P. F.; (-) odločitev sodišča o prevzemniku zaščitene kmetije na podlagi oporoke; (-) odločitev sodišča, da se vse nepremičnine (tudi tiste, katerih izključna lastnica je bila P. F.) štejejo v režim zaščitene kmetije; (-) odločitev glede dedovanja nepremičnin, ki ne spadajo v režim zaščitene kmetije; (-) odločitev, da je pok. J. F. izpolnjeval pogoje za prevzemnika zaščitene kmetije; (-) obseg zapuščine; (-) odločitev glede izplačila nujnega deleža; (-) odločitev glede sposobnosti dedovanja zaščitene kmetije in dedne nevrednosti oporočne dedinje M. K. Ostale relevantne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Zoper sklep o dedovanju se je pritožila tudi oporočna dedinja M. K. zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Primarno predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju spremeni tako, da v delu, ki se nanaša na dedovanje zapuščine po pok. J. F., za dedinjo razglasi in določi le oporočno dedinjo in da le oporočna dedinja v celoti deduje zapuščino ter ustrezno temu spremeni tudi odločitev o izplačilu nujnega deleža v denarju in odredbo v zemljiški knjigi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zmanjša nujni dedni delež dedičema, tako da se dedinji M. K. naloži izplačilo 14.000,00 € oziroma vsakemu 7.000,00 € v roku 7 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, oziroma podredno, da vsak izmed nujnih dedičev prejme na račun nujnega deleža ¼ parcele 938 928 ali pa ¼ parcele ... 317/3, odločitev v V. točki izreka sklepa o dedovanju pa spremeni, tako da skrbnici zapuščine prizna povrnitev stroškov in nagrade v višini 511.040,00 € oziroma podredno v višini, kot jo bo ugotovilo pritožbeno sodišče, ter vsakemu od nujnih dedičev naloži plačilo sorazmernega dela stroškov in nagrade. Podredno pa oporočna dedinja predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju spremeni tako, da zmanjša nujna deleža po obeh zapustnikih tako, da se dedinji M. K. naloži izplačilo nujnih deležev le v denarju, in sicer vsakemu po vsakemu od zapustnikov v višini 7.000,00 € oziroma skupaj 14.000,00 € ter naloži izplačilo v korist nujnih dedičev v roku 7 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, oziroma še podredno, da vsak izmed nujnih dedičev prejme na račun nujnih dednih deležev solastniški del ½ nepremičnine ID znak: parcela ... 928 ali solastniški del ½ nepremičnine ID znak: parcela ... 317/3. Prav tako naj pritožbeno sodišče spremeni odločitev v V. točki izreka sklepa o dedovanju ter skrbnici zapuščine prizna povrnitev stroškov in nagrade v višini 511.040,00 € oziroma podredno v višini, kot jo bo ugotovilo pritožbeno sodišče, ter vsakemu od nujnih dedičev naloži plačilo sorazmernega dela stroškov in nagrade. Pritožnica (v nadaljevanju tudi: oporočna dedinja oziroma skrbnica zapuščine): (-) meni, da je nepravilna odločitev sodišča o razglasitvi in določitvi dedičev zapuščine po pokojnem J. F.; (-) izpodbija odločitev sodišča o izplačilu (v denarju in v obliki izločitve v naravi) nujnih dednih deležev, še posebej ker meni, da je nepravilna ugotovitev sodišča, da ni pogojev za znižanje nujnega dednega deleža; (-) izpodbija odločitev sodišča o zavrnitvi predloga pritožnice kot skrbnice zapuščine za povrnitev stroškov skrbništva in nagrade skrbnika. Ostale relevantne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve.

4Pritožba pritožnice - oporočne dedinja je utemeljena, pritožbi pritožnice - nujne dedinje, katera pritožbene navedbe sicer niso utemeljene, pa je potrebno posledično ugoditi iz razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve.

I. O pritožbi dedinje A. E.:

Glede razglasitve in določitve dedičev po pokojni P. F.

5Sodišče prve stopnje je pravilno v točki I/II izreka sklepa o dedovanju ugotovilo, da so po pok. P. F. dediči I. dednega reda vdovec J. F. oziroma glede na to, da je med zapuščinskim postopkom po pok. ženi umrl, po pravnem nasledstvu oporočna dedinja pokojnega M. K., sin J. F. in hči A. E.. Pritožnica A. E. zmotno meni, da je sodišče štelo oporočno dedinjo kot zakonito dedinjo po vstopni pravici (12. člen Zakona o dedovanju - ZD). V 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je pravilno obrazložilo, da glede na to, da je bil vdovec J. F. živ ob uvedbi dedovanja po pokojni ženi, umrl pa je med zapuščinskim postopkom, potem namesto dediča, vstopijo njegovi dediči. Gre za podedovanje dednega pripada oziroma dedno transmisijo. V primeru dedne transmisije namesto prvotnega dediča po zapustniku deduje druga oseba - dedičev dedič. Pravica te osebe izvira od dediča, ne od zapustnika. Da je takšno stališče pravilno, izhaja tudi npr. iz 134. člena ZD, ki določa, da če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se ni odpovedal dediščini, preide pravica odpovedi na njegove dediče.¹ Sodišče prve stopnje je v tem delu pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilo uporabilo materialno pravo, zato nasprotni očitki pritožnice A. E. niso utemeljeni.

Glede razglasitve prevzemnika kmetije

6Pritožnica A. E. izpodbija odločitev sodišča, da se za prevzemnika celotne zaščitene kmetije na podlagi oporoke določi M. K. (v starosti 77 let). Sodišču očita, da je spregledalo posebno ureditev 21. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Meni, da oporočitelj po določilih 21. člena v povezavi z 11. členom ZDKG oporočno ″omejen″ v krogu oseb, katerim lahko prepusti kmetijo, saj da jo lahko zapusti le zakonitim dedičem, kar pa v danem primeru sestra pokojnega ni, saj je imel zapustnik dvoje otrok, ki po pravilu izključnosti imata prednost pred zapustnikovo sestro.

7Zmotno je stališče pritožnice A. E., da oporočitelj lahko zapusti zaščiteno kmetijo le zakonitim dedičem. ZDKG v drugem odstavku 21. člena določa, da lahko oporočitelj zaščiteno kmetijo z oporoko zapusti le enemu dediču - fizični osebi; izjemoma jo sme zapustiti več dedičem, če jo zapusti zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Zakon torej ne določa pogoja, da lahko zapusti zaščiteno kmetijo le zakonitim dedičem. Posledično pritožnica zmotno meni, da M. K. ne izpolnjuje pogojev za prevzem zaščitene kmetije, ker ni zakonita dedinja, saj sta pritožnica in njen brat edina zakonita dediča.

Glede dedovanja nepremičnin, ki po trditvah pritožnice A. E. ne spadajo pod režim zaščitene kmetije

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da zapustnica ni bila samo solastnica zaščitene kmetije, temveč tudi izključna lastnica nepremičnin, vpisanih v z.k. vložku 90 k.o. ... (v naravi gozd), saj je pravilno (tč. 29 obrazložitve izpodbijanega sklepa) ugotovilo, da vse lastniške in solastniške nepremičnine spadajo na podlagi dveh odločb UE ... v zaščiteno kmetijo in pravilno ocenilo, da je ne glede na štiri izjeme (ena parcela ... 317/3, last 1/1 P. F., in tri parcele: ... 15, ... 16 in ... 312/1, last 1/1 J. F.) treba šteti, da gre za gospodarsko celoto v sklopu zaščitene kmetije, glede na 3. člen ZDKG. Zato je zmotno prepričanje pritožnice o tem, da bi moralo sodišče določiti dva kroga dedičev in da v zvezi z nepremičninami, last pok. P. F., vpisanimi v k.o. ... (prav: ..., zato v nadaljevanju pravilno navedeno k.o. ...), pridejo v poštev dediči po zakonu, in sicer: zakonec in oba otroka, in da bi vsak od navedenih dedičev moral dedovati do 1/3 celote nepremičnin, vpisanih v k.o. ... . Posledično je zmotno stališče, da bi sedaj pokojni J. F. tako v času svoje smrti razpolagal z 1/3 deleža na nepremičninah v k.o. ... in samo s tem deležem bi lahko tudi oporočno razpolagal. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je šteti vse nepremičnine in premičnine, katerih lastnica oziroma solastnica je bila pokojna P. F., kot celoto v sklopu zaščitene kmetije na podlagi odločb UE ... iz leta 1997 in nato 2018², in pravilno za prevzemnika zaščitene kmetije po pokojni P. F. določilo vdovca J. F. na podlagi 8. člena ZDKG, po katerem je dedič zaščitene kmetije, ki je bila v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, preživeli zakonec.

Glede dedovanja zaščitene kmetije na podlagi zakona

9Pritožnica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča, da je sedaj pokojni J. F. izpolnjeval pogoje za prevzemnika zaščitene kmetije, in meni, da bi moralo sodišče, ker pokojna P. F. ni napravila oporoke, postopati tako, da bi določilo kot dediča zaščitene kmetije oba zapustničina otroka, kot to ureja 7. člen ZDKG (zakonito dedovanje), ker je podan izključitveni razlog po 11. členu ZDKG³, da bi po 8. členu ZDKG bil dedič kmetije preživeli zakonec J. F..

10Gornji očitek ni utemeljen. Zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG). Glede na pripadnost kmetije, ali je v lasti samo enega lastnika ali v solasti ali skupni lasti zakonskega para, pa je določitev prevzemnika urejena v 7. in 8. členu ZDKG. 8. člen ureja primer dedovanja kmetije, ki je v solasti oziroma skupni lasti zakoncev, pa eden od njiju umre. V takšnem primeru je dedič dela kmetije, ki je pripadal zapustniku, zapustnikov preživeli zakonec. Dedinja A. E. je predlog za izključitev dediča - vdovca po pokojni P. F. utemeljevala s trditvami, ki jih ponavlja v pritožbi, da ni bil sposoben za trajno gospodarjenje, ker je bil v času smrti svoje žene star 75 let in invalidsko upokojen, poleg tega pa ni imel znanja voditi kmetije, saj je bil avtoprevoznik in je bil zaradi narave svojega dela večinoma odsoten od doma, ni se izobraževal za kmeta in tudi pri nosilcu kmetije ni sodeloval. V obravnavanem primeru je vdovec želel biti prevzemnik kmetije. Le v primeru, če te želje ne bi imel in bi bil zaradi bolezni očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo, bi bilo glede na namen ZDKG, ki izhaja iz splošnih določb zakona, dopustno iskati prevzemnika glede na pogoje iz 7. člena ZDKG. Slednjih okoliščin pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Ob pravilni uporabi materialnega prava, to je 8. člena ZDKG, je pravilno za prevzemnika kmetije po pok. P. F. določilo vdovca J. F. Zgolj dodatno pa je, za primer, če bi se ugotovilo, da bi bilo potrebno uporabiti 7. člen ZDKG, ugotavljalo, ali so utemeljene navedbe dedičev, zlasti A. E., da se vdovca izloči iz dedovanja po 11. členu ZDKG. Pravilno je pojasnilo, da morajo biti razlogi takšni, da bistveno vplivajo na dedičevo sposobnost vodenja in nadzorovanja dela na kmetiji, in da ni podan razlog za izključitev, če je omejenost zgolj v sposobnosti opravljanja fizičnega dela na kmetiji.⁴ Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil vdovec v času smrti svoje žene star 75 let, delovni invalid, a tudi to, da ni bilo niti zatrjevano niti dokazano, da vdovec ne bi bil sposoben vodenja in nadzorovanja dela na kmetiji. Očitek v pritožbi, da sodišče ni upoštevalo, da je pritožnica predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke in da ni izvedlo dokaza, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v 48. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa glede na zgoraj obrazloženo utemeljeno zavrnilo predlagan dokaz, ker ni ugotavljalo fizične zmožnosti vdovca in njegove sposobnosti za delo. Za določitev prevzemnika zaščitene kmetije po 8. členu ZDKG ni pomembno, ali je potencialni prevzemnik pri upravnem organu evidentiran kot nosilec kmetijskega gospodarstva, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da pok. J. F. pri nosilcu kmetije (MID) ni sodeloval in ni bil nosilec MID-a, saj da se je zavedal svojih ″znanj″, in tudi znanj s področja kmetovanja ni imel v tolikšni meri kot sin J. F. ml. Na pravilnost odločitve tudi ne vpliva, da je bil slednji v izročilni pogodbi z dne 31. 7. 1985, ko sta starša pok. J. F. vse izročila sinu in snahi, predviden za prevzemnika kmetije. Iz te pogodbe pa je sicer razvidno, da je pok. J. F. s svojo ženo in izročevalci že vsa leta dotlej sporazumno upravljal posestvo in na njem tudi gospodaril, kar tudi ovrže trditve pritožnice, da ni imel znanj s kmetijstva. Pokojni pa je imel tudi potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine (priloga A28), kar nedvomno sodi v znanja o kmetijstvu. Lasten, dokazno nepodprt zaključek predstavlja pritožbena navedba, da sta izročitelja torej vedela, da je sin J. F. ml. tisti ″pravi prevzemnik kmetije″, saj se je šolal na Kmetijski šoli v ... z namenom, da prevzame kmetijo. Tudi z navedbo, da ima pritožnica tudi sama znanja s področja kmetovanja, saj sama razpolaga s kmetijo v ... in ve, kako se gospodarno kmetuje, ni moč izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o prevzemniku zaščitene kmetije po pokojni P. F. Četudi oba otroka zapustnice izpolnjujeta pogoje po 7. členu ZDKG, to na pravilnost odločitve, da pride v poštev dedovanje po 8. členu ZDKG, ne vpliva.

11Pritožnica izpostavlja, da na to, da držijo navedbe glede izključitvenih razlogov, kaže tudi besedilo lastne oporoke, ki jo je pokojni oče napravil, saj sam priznava, da ne zmore več kmetovati. Pritožbeno sodišče takemu sklepanju glede na vsebino oporoke z dne 10. 1. 2005 in dodatka k tej oporoki z dne 20. 6. 2005, v katerih to ni navedeno, ne sledi. Tudi sicer pa takšno sklepanje ovržejo podatki v spisu, da je pokojni po smrti svoje žene opravljal še strojna dela na kmetiji (vloga M. K. z dne 8. 11. 2006), administrativna dela (npr. dopisa Zadruge ... z dne 16. 6. 2005 in z dne 18. 1. 2006, sklep Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 7. 12. 2006, iz katerega izhaja, da je 6. 4. 2006 pokojni vložil vlogo za dodelitev sredstev za neposredna plačila in pomoč za živali). Ne drži, da na to, da ni bil sposoben prevzeti kmetije po svoji ženi P. F., kaže že dejstvo, da je tudi sam razmeroma hitro vsled bolezni in starostne onemoglosti žal preminul v roku približno dveh let po smrti žene. Posledično pritožnica zmotno sklepa, da zato, ker ni bil sposoben skrbeti za kmetijo, jo ohranjati in z njo na gospodaren način upravljati, tudi oporočna dedinja (sestra, stara preko 76 let) ne more biti prevzemnica kmetije. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oporočna dedinja po pravnem nasledstvu po vdovcu prevzemnica celotne zaščitene kmetije. Ne drži, da je oporočna dedinja izpovedala, da želi kmetijo, takoj ko jo dobi, odtujiti, saj je izpovedala, da sicer težko dela, vendar je še vedno zmožna za delo, da pa namerava potem dati kmetijo vnuku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da glede pridobitnih sposobnosti prevzemnice ne vidi ovir, da slednja zaščitene kmetije ne bi mogla prevzeti kljub svojim letom. Po obrazloženem se ni moč strinjati s pritožnico, da bi se moralo dedovati zaščiteno kmetijo na podlagi sporazuma med preostalima otrokoma kot potomcema staršev. Ne drži, da se do navedenega sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo, saj opredelitev izhaja iz same obrazložitve sklepa, da pride v poštev dedovanje po 8. členu ZDKG. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

Glede obsega zapuščine

12Pritožnica nadalje sodišču očita, da je spregledalo, da je oporočna dedinja sama izpovedala, da je opravila v znatnem obsegu posek lesa v gozdu, v višini 75.000,00 €. Navaja, da bi ta denar moral biti položen na skrbniški račun, pa ni bil, in bi moral spadati v zapuščino, da iz spisa izhaja, da je skrbnica razpolagala s precejšnjo vsoto denarja brez soglasja ostalih dedičev, da je neznano kam izginilo 75.000,00 € od posekanega lesa in da je skrbnica sama je navedla, da skrbniškega računa ni odprla. Ker ni izkazano, kam je denar šel in ali ga je bilo smiselno porabljati, je dejansko stanje v tem delu popolnoma neraziskano. Navaja še, da pri ugotovitvi obsega zapuščine sodišče ni odločilo niti o znesku prilivov iz naslova mleka v višini 2.943,99 €, 1.698,09 € in 6.011,22 €, niti o denarju od prodane živine (15.620,00 €) niti ni odločilo o terjatvi iz pravde P 281/2002, ki jo je priglasila pritožnica.

13Tudi gornji očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg zapuščine. Zmotno je stališče, da bi v zapuščino moralo spadati 75.000,00 € od prodaje lesa. V zapuščino spada tisto premoženje, ki ga je zapustnik/ica imel/a ob smrti. Do poseka dreves je prišlo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 71. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, po smrti obeh zapustnikov, torej ko je že obstajala dediščinska skupnost, zato morajo dediči svojo terjatev v primeru spora uveljaviti v posebnem pravdnem postopku. Glede prilivov iz naslova prodaje mleka pa je sodišče prve stopnje v 71. točki obrazložilo, da verjame, da je M. K. prihodke kmetije porabila za namen gospodarjenja s kmetijo in tudi za ohranjanje njene vrednosti v korist vseh dedičev. Tudi ti prilivi ne spadajo v zapuščino. Glede na uradni zaznamek z dne 16. 12. 2010 je pritožnica A. E. v zvezi s terjatvijo iz pravde P 281/2002 (tožnica A. E. je zoper mamo P. F. vložila tožbo zaradi izročitve denarja) navedla, da zaradi sklenjene poravnave Občina ... predvidoma ne bo zahtevala vrnitve denarja, ki ga je od občine dobila tožničina mati, ki je bila tedaj pooblaščenka tožnice, vendar ji prejetega denarja in izročila, oziroma bo po sklenitvi poravnave sporočila, kakšen je izid tudi glede tega zneska. Po podatkih v spisu pa slednjega ni storila, zato ne drži, da je priglasila tudi terjatev iz pravde P 281/2002.

Glede izplačila dednega deleža

14A. E. glede izplačila dednega deleža v pritožbi navaja, da sta z bratom glede dodelitve parcele 317/3 zatrjevala (kar je M. K. tudi priznala), da se je posekalo več kot 1000 m3 lesa in da je zaradi tega dodeljena parcela bistveno manj vredna, kot pa to izhaja iz cenitve. Sodišče prve stopnje je v točki 60 obrazložilo, da je na račun nujnega deleža po obeh pokojnih najprej izločilo gozdni zemljišči s parc. št. 317/3 k.o. ... in parc. št. 928 k.o. ..., za kateri je navedlo, da sta obe vredni 120.238,92 €. Že na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da M. K. v pritožbi utemeljeno navaja, da ta znesek ni pravilno povzet iz izvedenskih mnenj, čeprav sama zmotno navede, da je pravilen znesek 147.072,44 €, ker je pravilen znesek glede na opravljene cenitve znesek 132.978,03 €. Sodni cenilki D. H. in V. V. sta vrednost nepremičnine s parc. št. 317/3 k.o. ..., tako kot tudi ostale, ugotavljali po stanju na dan zapustnikove smrti. Iz mnenja sodne cenilke V. V. (l. št. 692) izhaja, da je bilo na parceli 317/3 k.o. ..., ki je velika 14,72 ha, v obdobju od 24. 2. 2004 do 15. 5. 2017 posekanega skupno 419,85 m3 lesa, od tega nič v obdobju do smrti J. F., za tem pa so bile izdane odločbe na ime P. F. v skupni višini poseka 112,94 m3 ter na ime M. K. v višini 298,85 m3. Ugotovljen je bil tudi nedovoljen posek v višini 8,06 m3. Cenilka pa je tudi ugotovila, kar je sodišče prve stopnje tudi v obrazložitvi povzelo, da ta gozd še vedno zagotavlja trajne lesne donose, zato realiziran posek (419,85 m3) na tej parceli ne vpliva na ceno parcele. Navedeni podatki tako ne potrjujejo pritožbenih navedb, da se je posekalo več kot 1000 m3 lesa in da je dodeljena parcela bistveno manj vredna, kot izhaja iz cenitve.

Glede sposobnosti dedovanja zaščitene kmetije in dedne nevrednosti oporočne dedinje

15Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je pravno veljavna pisna oporoka zapustnika J. F. z dne 10. 1. 2005 in da enako velja tudi za dodatek k oporoki z dne 20. 6. 2005, ki ga je štelo kot lastnoročno oporoko. V 33. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o dedovanju je pravilno ugotovilo, da je bila oporoka zapustnika priznana po zakonitem dediču J. F. ml. z izjemo dela, kjer ga je oporočitelj razdedinil, dedinja A. E. pa je imela ugovore pravne narave. Prvič šele v pritožbi navaja, da je oporočna dedinja nevredna imeti status oporočne dedinje, pri čemer pa ne izkaže pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP, zato te navedbe niso dopustne. O pritožbenih navedbah, da oporočna dedinja ni sposobna skrbeti za zaščiteno kmetijo, saj nikoli ni skrbela za kmetijo, delala na njej in nima znanja glede vodenja zaščitene kmetije, da oporočna dedinja tudi ne izpolnjuje pogojev po zakonu, ker nima namena obdelovati kmetijsko zemljišče (stara je 76 let) in je izrecno povedala, da bo kmetijo odtujila, pa je razvidna presoja pritožbenega sodišča že v 11. točki obrazložitve tega sklepa. Sodna cenilka V. V. je povsem sprejemljivo pojasnila, zakaj posekan les ne vpliva na ceno parcele, sodišče pa temu upravičeno sledilo, zato ne drži, da je tudi v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

II. O pritožbi oporočne dedinje M. K.

16Pritožnica meni, da je nepravilna odločitev sodišča o razglasitvi in določitvi dedičev zapuščine po pokojnem J. F., saj nujna dediča nista uveljavljala nujnega dednega deleža po pok. J. F. in nista v zakonskem roku treh let od 19. 2. 2007, ko je sodišče razglasilo oporoko, zahtevala zmanjšanja oporočnega razpolaganja. Pritožnica navaja, da sta otroka pok. J. F. uveljavljala, da pokojni ne more biti določen za dediča in prevzemnika solastnega dela zaščitene kmetije po pok. P. F. Predlagala sta, da se za dediča in prevzemnico deleža zaščitene kmetije, ki pripada pokojni P. F., določi hčerka A. E. Navedeno pa ne predstavlja tudi uveljavljanja nujnega dednega deleža po pok. J. F., niti ne predstavlja zahteve po zmanjšanju oporočnega razpolaganja pok. J. F. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče za edino dedinjo zapuščine po pok. J. F. določiti in razglasiti pritožnico. Posledično meni, da je nepravilna odločitev sodišča v preostalem delu, ki je vezana na nepravilno priznanje pravice do nujnega dednega deleža.

17Pritožbeno sodišče se s pritožbenim izvajanjem pritožnice, povzetim v prejšnji točki, ne strinja. 23. člen ZDKG določa, da dediči iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, ki jih je oporočitelj v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, lahko zahtevajo, da se jim dodeli nujni delež po tem zakonu. Tako zahtevo sta sin in hči pok. J. F. podala. J. F. ml. je že na naroku 19. 2. 2007 navajal, da bo iz premoženja očeta in matere zahteval nujni delež. Povsem jasno pa je tudi v zapisniku naroka z dne 13. 11. 2008 (l. št. 301 prvi fascikel D 418/2004) navedeno, da je že sodišče štelo sina in hčer za nujna dediča po pok. J. F., tako pa je sebe štel tudi J. F. ml., saj se je strinjal s predlogi, ki jih je podala sodnica; le ta pa je predlagala, da otroka prejmeta nujni delež, sam pa je prav tako predlagal, da bi prejel gozdne parcele in 50.000,00 €. Na tem naroku je tudi A. E. predlagala, da se zadeva v izogib visokim pravdnim stroškom zaključi in sprejme enega od predlogov, ki jih je podala sodnica, bodisi tistega, da dedujejo dediči vsak 1/3 zapuščine ali pa tistega, da dedujeta premoženje po P. F. otroka zapustnice, premoženje po J. F. pa M. K., s tem da prejmeta otroka po pokojnem nujni delež; v izogib pravdanju pa je bila pripravljena sprejeti tudi predlog, da dedujejo premoženje po P. F. dediči po 1/3, po J. F. pa oporočna dedinja, nujni delež po njemu pa otroka zapustnika. Glede na obrazloženo sta se oba otroka zapustnikov jasno prizadevala za uveljavitev zakonitega dednega deleža oziroma nujnega dednega deleža. Pritožnica zato zmotno meni, da bi moralo sodišče za edino dedinjo po pok. J. F. določiti in razglasiti njo.

18Pritožnica nadalje izpodbija tudi odločitev sodišča o izplačilu nujnih dednih deležev. Pritožba je v tem delu utemeljena predvsem zato, ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo zahtevek oporočne dedinje kot skrbnice zapuščine za povračilo stroškov in nagrade, kar pa vpliva na izračun nujnega deleža, saj morajo biti priznani stroški začasne skrbnice in nagrada za njeno delo odšteti od obračunske vrednosti zapuščine, kot je sicer pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 55. točki izpodbijanega sklepa.

19Sodišče prve stopnje je razloge, zakaj ni odštelo stroškov skrbnice v predlagani višini in zakaj je predlog skrbnice zapuščine zavrnilo, podalo v 68. - 71. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Kot je povzelo sodišče, je bila M. K. določena za začasno skrbnico zapuščine po obeh pokojnih s sklepom sodišča z dne 20. 4. 2007. Nad njenim delom je CSD ... izvajal nadzor skladno z 212. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). CSD . je tako v poročilu z dne 7. 6. 2011 navedlo, da je skrbnica ustvarjala dobiček na kmetiji, ki je v dobrem stanju, zato je skrbnica dober gospodar in ni razlogov za njeno razrešitev, kar sta predlagala zakonita dediča. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke kmetijske stroke K. K. z dne 24. 2. 2010 ugotovilo, da je (dotlej) upravljala s kmetijo kot dober gospodar in izvajala vse ukrepe. CSD ... pa je nato v poročilu 10. 2. 2017 navedlo, da je skrbnica oddajala poročila, vseskozi ustvarjala dobiček, skrbela za nujna vzdrževalna dela, da je njeno delo vestno in pravočasno ter je dober gospodar. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se povračilo stroškov in nagrade začasnega skrbnika zapuščine veže na opravljanje skrbniške funkcije (ohranjanje vrednosti substance premoženja, ne ustvarjanje dobičkov). Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je pomembno dejstvo, ali je delovala začasna skrbnica v interesu vseh dedičev, kar bi morala že po zakonu. Drži, da se mora začasni skrbnik zapuščine posvetovati s preostalimi dediči. Glede na podatke v spisu sodišče prve stopnje upravičeno izpostavlja, da sta dediča A. E.in J. F. ml. tekom zapuščinskega postopka predlagala skrbnici prodajo živine, vendar temu ni sledila, pač pa je ohranjala in nadomeščala živino ter poleg zemljišč zapustnikov za potrebe mlekarstva obdelovala še svoja in najeta zemljišča. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da skrbnica zapuščine, kateri glede na poročila CSD in navedeno izvedensko mnenje sodišče prve stopnje sicer upravičeno verjame, da je skupaj z možem opravljala delo kot dober gospodar, dela ni opravljala v soglasju s preostalima dedičema. Življenjsko sprejemljiva je ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo primerneje prodati živino, saj bi s tem odpadlo vso delo v zvezi z mlekarstvom in tudi tako ne bi bilo takšnega predloga za povrnitev stroškov oziroma pravilneje ne bi nastali tolikšni stroški, kot jih je priglasila skrbnica. Opravljanje dejavnosti mlekarstva, čeprav se dediča s tem nista strinjala, je povzročilo, da je skrbnica potrebovala v ta namen ne samo zemljišča pokojnih, ampak tudi svoja in najeta zemljišča in pomoč svoje družine.

20Zmotna pa je ocena sodišča prve stopnje, da je skrbnica priglasila stroške, ki so le pavšalno navedeni, da je navajala, koliko ur je delala z možem dnevno, ni pa specificirala vseh opravljenih del, da je le pavšalno navajala, da je opravljala večja sezonska dela, da je kosila, spravljala seno, koruzo, pri tem pa je zamolčala, koliko dohodkov je imela iz naslova opravljanja skrbniškega dela, saj je prejemala subvencije (skupaj več kot 50.000,00 €), prejemala dohodke od prodaje mleka (upoštevaje doseganja povprečnega letnega dohodka v višini 6.392,00 €, kar znaša od 20. 4. 2007 76.704,00 €, prodajala živino oziroma izdelke (sama izpovedala, da je dobila zelo malo) ter prodajala posekan les (več kot 1000 m 3). Po oceni sodišča prve stopnje bi moralo biti delo specificirano po dnevih, mesecih, letih in ekonomskih koristi, obračun pa tudi ni podprt z nobenim dokazom. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v ta namen ne more postaviti izvedenca, saj bi šlo za informativni dokaz, ki v skladu z določbami ZPP ni dovoljen. Obrazložilo je, da ni jasno, koliko stroškov je bilo namenjenih ohranitvi premoženja in kolikšen delež le-teh odpade za ustvarjanje dobičkov, kar pa ni namen skrbnika. Pritožbeno sodišče se glede na Obračun stroškov z dne 7. 2. 2018 (l. št. 906, 3. fascikel D 418/2004), strinja s pritožnico - skrbnico, da je gornja ugotovitev sodišča prve stopnje nepravilna in v nasprotju z Obračunom stroškov ter dokazili, ki jih je v zvezi s tem predlagala pritožnica. Po oceni pritožbenega sodišča je skrbnica v Obračunu stroškov dovolj določno navedla, katera dela je opravljala in koliko dela je vložila. Tako je po urah v dnevu navedla dela v hlevu v zvezi s prirejo mleka, navedla dela na kmetiji, ki sta jih z možem opravljala v vmesnem času, navedla tudi večja sezonska opravila ter na podlagi teh navedb izdelala obračun delovnih ur za ročno delo za skrbnico in za njenega moža kot izpolnitvenega pomočnika, obrazložila podlago za določitev urne postavke, ter navedla obračun delovnih ur za strojno opravljeno delo obeh za potrebe kmetije v zvezi s košnjo (košnja, raztros, obračanje, spravilo v redi, pobiranje in spravilo v skedenj), razvozom gnojevke, dognojevanjem žit z mineralnimi gnojili, žetvijo koruze v silažo ter spravilom, prevozom žagovine, odvozom silažnih bal do doma, pripravo in oranjem njiv, navedla podlago urne postavke. V obračunu je tudi predlagala, da ji sodišče poleg stroškov v skladu z določbo 196. člena ZZZDR prizna tudi nagrado za uspešno opravljene skrbniške dolžnosti v zadnjih desetih letih v višini 10.000,00 EUR, skupaj tako po njenem znašajo upravičeni stroški in nagrada skrbnice skupaj 511.040,00 EUR. Pritožbeno sodišče meni, da je pretirana zahteva, da bi moralo biti delo specificirano po dnevih, mesecih, letih in ekonomskih koristih. Zmotna pa je tudi ugotovitev, da obračun ni podprt z nobenim dokazom, saj je pritožnica - skrbnica predlagala kot dokaz svoje zaslišanje, zaslišanje P. K., kopije prometnih dovoljenj za traktorja, Katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008, tabeli Statističnega urada RS: plača za plačano uro na mesec za kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo za obdobje 2005 - 2015 in obdobje 2014 - 2017) ter postavitev izvedenca za ekonomiko kmetijske proizvodnje. Glede na to, da je obseg in količina dela ter višina cene dela in strojne ure v obračunu (zadostno) določno navedena, se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da bi predlagani izvedenec lahko (glede na ostale podatke v spisu) potrdil priglašeni obseg del in višino urnih postavk in ne bi šlo za informativni dokaz. Sicer pa, če je sodišče prve stopnje menilo, da predlog - obračun ni popoln in da na njegovi podlagi ne more odločiti o predlaganem povračilu upravičenih stroškov, bi lahko skrbnico pozvalo na njegovo dopolnitev. Pritožnica utemeljeno navaja, da okoliščina, da je skrbnica dedinja, ne more biti razlog, da sodišče skrbnici ne bi priznalo povračila stroškov in ustrezne nagrade. Bi pa moralo po oceni pritožbenega sodišča izvedencu naloženo, da upošteva zgolj tisto delo, ki je bilo nujno potrebno za to, da se ohrani vrednost substance premoženja, kakor tudi to, da sta tako skrbnica kot njen mož skrbela ves čas tudi za svojo kmetijo. Sodišče prve stopnje res ni v sklepu časovno opredelilo, kdaj naj bi se nujna dediča zavzemala za prodajo živine oziroma da se nista strinjala z mlekarstvom, je pa to razvidno iz podatkov v spisu, in sicer zapisnika naroka z dne 27. 11. 2006 (l. št. 114 1. fascikel D 418/04), v katerem je navedeno, da je nujni dedič predlagal, da se živina proda, kupnina pa razdeli med dediče, saj bo s tem odpadel razlog za nadaljnje spore, ki bi lahko nastali iz naslova dela in vlaganj. Nujna dedinja se je s tem strinjala, a predlagala, da se prejeta kupnina položi na skrbniški račun. Na naroku 19. 2. 2007 pa je nujni dedič navajal, da pri predlogu za prodajo ne vztraja v primeru, da bo sodišče določilo za skrbnico njegovo sestro A. E. Glede na navedeno ni pomembno, kar izpostavlja pritožnica, da je A. E. 26. 3. 2007 predlagala, da se ona postavi za skrbnico, ker da je najbolj usposobljena za delo na kmetiji, vključno z molžo, in da je potrebna oddaja mleka po pogodbi z Zadrugo ..., in da je vsebinsko podobno bilo stališče dediča J. F., ki je v letu 2008 zahteval podatke in pojasnila o molži in oddanem mleku, ter da sta oba nasprotovala, da bi bila skrbnica zapuščine pritožnica. Drži, kot je že zgoraj navedeno, da so izvedenka in CSD ugotovili, da skrbnica opravlja skrbništvo kot dober gospodar, to verjame tudi sodišče prve stopnje (71. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), a upravičeno izpostavlja, da skrbnica dela ni opravljala v soglasju s preostalima dedičema. Glede na zgoraj povzeto je zmotno sklepanje pritožnice, da ni bil interes dedičev, da se ne izvaja molža krav na kmetiji, temveč da se iščejo napake pri delu skrbnice, da bi se le-ta odstavila in nato določila za skrbnico A. E. Lastno, dokazno nepodprto je sklepanje pritožnice, da noben skrbnik ne bi mogel zastopati interesov vseh dedičev, ker so njihovi interesi različni. Gotovo je bil in še je skupen interes vseh dedičev, da se zaščitena kmetija ohrani, in nedvomno se je pritožnica za to zavzemala, a delovanje v interesu vseh dedičev očitno ni bilo delovanje v obsegu, kot ga je izvajala kot skrbnica, saj sta nujna dediča glede prireje mleka, ki naj bi jo izvajala skrbnica, izkazovala drugačen interes od tistega, ki ga je imela sama, saj sta izrazila željo, da se živina proda (posledično ne bi nastajali stroški v zvezi s prirejo mleka). Zato je po oceni pritožbenega sodišča lahko upravičena zgolj do povrnitve tistih stroškov, ki so bili potrebni za ohranjanje vrednosti substance premoženja, in sicer v zvezi s tistimi opravili, glede katerih je obstajalo soglasje dedičev oziroma katerim nujna dediča nista nasprotovala. Sodišče prve stopnje je navedlo, da iz razlogov, očitno tistih, ki jih je navedlo v zvezi z zavrnitvijo predloga za povrnitev stroškov, tudi nagrade ni moglo priznati, s čemer pa se ni moč strinjati, saj gre za dva samostojna upravičenja, določena v zakonu, in razlogi za zavrnitev predlagane nagrade, ob dejstvu, da je sodišče sicer ugotovilo oziroma verjelo, da je z možem opravljala delo kot dober gospodar, ne morejo biti enaki tistim za zavrnitev (v celoti) priglašenih stroškov. Izpodbijani sklep tako posledično ne vsebuje razlogov za zavrnitev priglašene nagrade in torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

21Potrebno je še poudariti, da je sama pritožnica - skrbnica navedla, da drži stališče sodišča, da je višina priglašenih stroškov in nagrade v višini 511.000,00 EUR v nesorazmerju z vrednostjo zaščitene kmetije, saj presega vrednost zapuščine. Pravilno navaja tudi, da samo ta okoliščina ne more biti utemeljen in zakonit razlog za zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov in nagrade v celoti, a prezre, da je sodišče ta razlog navedlo zgolj kot dodatni razlog za zavrnitev. Glede na to, da živi na svoji kmetiji in jo nesporno tudi obdeluje (torej del vsakega dneva posveti tudi delu na svoji kmetiji), in glede na zgoraj obrazloženo, da je opravljala tudi dela, za katera ni bilo soglasja vseh dedičev, ni na mestu pritožničina primerjava, da opravlja naloženo delo že preko 13 let, kar predstavlja v primerjavi z zaposlitvijo skoraj tretjino aktivne delovne dobe, in da so temu sorazmerno visoki tudi stroški skrbništva. Skrbnica je upravičena do povrnitve stroškov in nagrade, ne pa do izgubljenega zaslužka, zato ni na mestu primerjava, da če bi za delo skrbništva sodišče priznalo le delo ene osebe in to samo v znesku neto minimalne plače, bi to predstavljalo za zahtevano obdobje skrbništva znesek 90.880,00 €. Upravičeno pa pritožnica izpostavlja, glede na to, da je sodišče prve stopnje zavrnitev zahteve za povračilo stroškov in nagrade utemeljilo tudi s tem, da pritožnica naj ne bi dala poročila o poseku lesa, ki ga naj bi bilo v obdobju od 24. 2. 2004 do 15. 5. 2017, da obdobje do 20. 4. 2007 ni obdobje skrbništva. Pritožnica sodišču tudi utemeljeno očita, da je kot razlog, zaradi katerega naj ne bi bila upravičena do povračila stroškov in nagrade, navedlo tudi, da je pritožnica prejela za obdobje od leta 2006 do 2017 subvencije v skupnem znesku 51.707,00 EUR, saj glede na podatke v spisu oziroma v izpodbijanem sklepu (tč. 23 obrazložitve) upravičeno navaja, je potrebno upoštevati, da je neto znesek subvencij iz zemljišč, ki so v lasti zapustnikov, znašal 26.955,14 EUR, preostali znesek pa se nanaša na zemljišča, ki so bila najeta, ali so v lasti družine K.

22Čeprav je že zaradi zgoraj navedenega napačnega zaključka sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga skrbnice za povrnitev stroškov in za priznanje nagrade potrebno pritožbi pritožnice - skrbnice ugoditi (in posledično tudi pritožbi nujne dedinje, saj odločitev vpliva na izračun nujnega deleža) ter izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene tudi še nekatere druge pritožbene navedbe pritožnice M. K. Pritožnica navaja, da je izvedenec (dr. P. K.), kateremu je sodišče sledilo, res ugotovil vrednost premičnin, ki so bile v letu 2004 na kmetiji, v višini 11.819,00 €, in na dan cenitve 26. 2. 2018 v višini 30.599,00 €, izpostavlja pa, da je znesek 30.599,00 € skupna vrednost premičnin, ki so se nahajale v času cenitve na kmetiji, in da gre tudi za opremo, orodje in stroje v lasti družine K., ki jo je le-ta uporabljala za delo na kmetiji ter za 3.241,00 € premičnin, ki so bile v lasti zapustnikov (to je 2.101,00 € in vrednost dveh traktorjev 627,00 € in 513,00 €, ki jih je cenilec upošteval kot pridobljena po letu 2004). Pritožnica posebej izpostavlja, da je ocenjen tudi traktor Deutz Fahr, glede katerega je v sodnem spisu prometno dovoljenje in je razvidno, da je last P. K., ki ga je sodišče tudi upoštevalo kot okoliščino, zaradi katere naj bi bila pritožnica zmožna izplačati poln nujni dedni delež. Navaja, da je izpovedala, da je za delo na kmetiji zapustnikov uporabljala dva svoja traktorja, to je navedeni Deutz in IMT (reg. št. CE M9-59). Pri večini premičnin v prilogi 2 pa je po njenem, in o čemer se je pritožbeno sodišče prepričalo z vpogledom v to prilogo, že iz letnic datuma nabave razvidno, da ne more iti za zapuščino zapustnikov. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je vsaj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da znaša vrednost premičnin obeh zapustnikov 30.599,00 € (½ 15.299,50 €). V novem postopku bo zato moralo sodišče glede na gornje navedbe pritožnice, natančno ugotoviti obseg in vrednost premičnin, ki spadajo v zapuščino.

23Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, pritožnica M. K. utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje (v točki 60 obrazložitve izpodbijanega sklepa) v nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenke oziroma cenilke V. V. navedlo, da sta parceli 317/3 k.o. ... in parc. 928 k.o. ... obe skupaj vredni 120.238,92 €. Kot že rečeno, pa je tudi pritožnica zmotno navedla, da je pravilen znesek 147.072,44 €, ker je pravilen znesek glede na cenitve v spisu 132.978,03 €, kot je tudi sicer razbrati iz obrazložitve sodišča prve stopnje v 21. točki, kjer je navedlo, da znaša na dan ocenjevanja 13. 5. 2017 vrednost parcele 317/3 k.o. ... 107.499,80 €, vrednost parcele št. 928 k.o. ... pa (pravilno, glede na popravek z dne 17. 9. 2018, l. št. 1060 in ne 1160, kot je navedeno v 21. točki) 25.478,23 €, skupaj tako 132.978,03 €. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravilno oceno vrednosti teh nepremičnin.

24ZDKG v 1. členu določa, da je namen zakona preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij, omogočanje prevzema pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarjanje možnosti za ohranitev socialne, ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Pritožnica M. K. je kot dedinja po pravnem nasledstvu vdovca J. F. zahtevala zmanjšanje nujnega deleža⁵, sodišče prve stopnje pa je odločilo, da za to ni pogojev. Predlog je zavrnilo, ker je ugotovilo, da M. K. kmetovanje z zaščiteno kmetijo ne predstavlja osnovnega in edinega vira dohodkov za preživljanje, njena eksistencionalna varnost ni ogrožena in tudi nikogar nima za preživljati. Ugotovilo je, da je prejemnica pokojnine (495,00 €) in ima kmetijo s svojim možem, kakor tudi, da razpolaga tudi z drugim premoženjem (podedovanim leta 2018 po bratrancu, vikend v H., na morju, osebni avtomobil, v skupno premoženje spada tudi manjša kmetija v K. in stanovanje v L., z možem imata traktor, kupljen v času trajanja postopka, v višini 55.000,00 €). Glede gospodarske zmožnosti kmetije je sodišče ugotovilo sicer, da kmetija ne zmore izplačil nujnih deležev iz dohodkov kmetije, a je pravilno navedlo, da to ni edini kriterij, ki se presoja pri določitvi višine in roka izplačila nujnega deleža. Pritožnica, sklicujoč se na pritrdilno ločeno mnenje dr. M. A. v zadevi Up-133/16-22 z dne 23. 4. 2019, upravičeno navaja, da mora sodišče pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju nujnih deležev upoštevati vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Zakon sodišču daje nalogo in moč, da z upoštevanjem vseh okoliščin na vseh straneh določi najbolj pošteno višino dednih deležev oziroma med položaji sodedičev poišče pravično ravnovesje. Pritožnica upravičeno izpostavlja mnenje izvedenke, da je potrebno upoštevati, da bo za nujno obnovo stanovanjske hiše potrebno najmanj 25.720,00 € oziroma da kmetija nujno potrebuje začetna vlaganja za ohranitev objektov v višini 25.000,00 € in za ohranitev in posodobitev kmetije, zato se pritožbeno sodišče strinja, da bo v novem postopku moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, ali je možno izplačilo nujnega deleža v denarju, tudi to upoštevati. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je sodišče izpostavilo le okoliščine na strani prevzemnice in da le-teh, ni primerjalo z okoliščinami na strani nujnih dedičev (teh niti ni ugotavljalo), kar bi moralo glede na drugi odstavek 14. člena ZDKG. Prav tako pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče napačno kot obremenilno okoliščino, ki dodatno potrjuje, da ni razlogov za znižanje nujnega dednega deleža, upoštevalo izjavo pritožnice, da predvideva, da bo lahko delala še 5 let in po tem razmišlja, da bi prevzel vnuk. Drži, da je potrebno izjavo življenjsko ovrednotiti, saj ni izjavila, da bo kmetijo odtujila, temveč da bodo delo, ko ne bo zmogla, opravljali mlajši, predvidoma vnuk. S pritožbenimi navedbami, da drži, da ima svoje lastno premoženje, a gre za premoženje, ki ga ustvari povprečni zakonski par, ki vso odraslo življenje trdo dela, varčuje in se odreka,pa ne more ovreči pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima svoje premoženje. Sodišče je pravilno upoštevalo tudi okoliščino, da pritožnica prejema pokojnino, in pravilno zaključilo, da ji dohodek iz prevzete kmetije ne bo predstavljal edinega vira prihodka, zato z navedbo, da je potrebno upoštevati, da gre za zelo nizko pokojnino (500,00 €; njen mož pa prejema pokojnino 400,00 €), pritožnica pravilne ugotovitve sodišča ne more izpodbiti. Zmotno pritožnica tudi meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da je nujni dedič za časa življenja zapustnikov izsekal gozd, da je, ko je odšel od doma, odpeljal traktor Zetor, letnik 1986, kupljen s strani zapustnikov 1989, vendar se je prometno dovoljenje glasilo na nujnega dediča, saj te okoliščine niso relevantne. Pritožnica tudi zmotno meni, da bi moralo sodišče ne glede na to, da je pravdno sodišče darilno pogodbo, s katero je A. E. prejela od matere v izključno last manjše posestvo na naslovu D., ocenilo kot pogodbo, ki je po svoji vsebini enaka preužitni pogodbi, torej kot odplačno in aleatorno pogodbo, pri presoji o znižanju nujnega dednega deleža upoštevati, da je A. E. prejela od pokojne že navedeno posestvo in da je bila nasprotna dajatev zapustnice relativno majhna, da obveznosti ni izpolnjevala in da je skrbela za zapustnico le 10 dni od odpusta iz bolnišnice do njene smrti. Pritožnica pa se upravičeno, sklicujoč na mnenje izvedenke oziroma cenilke V., ne strinja s sodiščem, da je na kmetiji možna intenzivnejša reja krav molznic, torej več kot 10 krav, s čimer sodišče tudi utemeljuje zavrnitev zahtevka za znižanje nujnega dednega deleža, saj je več možno le, tako kot je to do sedaj, da se najemajo tuja zemljišča ter uporabljajo še zemljišča, ki so v (so)lasti pritožnice, kar pa ni več zaščitena kmetija zapustnikov, niti nadaljnji najem ni odvisen samo od volje ali interesa ali finančnih zmožnosti prevzemnika kmetije, temveč tudi interesa najemodajalcev. Pritožnica pravilno povzema ugotovitev V. in sodišča (v tč. 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa), da kmetija ne daje dobička, ki bi ga lahko namenila za izplačilo dednih deležev. Zmotno pa meni, da če se upošteva še prihodek iz gozda v višini 3.284,68 €, bi moralo sodišče zaključiti, da je realna zmožnost izplačila 14.000,00 €, to je po 2.000,00 € v 7 letih, kar prestavlja vsakoletno izplačilo 60 % vrednosti dohodka iz gozda (oziroma cca dvoletni celotni prihodek iz kmetije). ZDKG namreč ne predpisuje, da je realna možnost izplačila odvisna zgolj od dohodkov iz kmetije in gozda. Kot navaja sama pritožnica, je dopustni način določitve nujnih dednih deležev ta, da se namesto nujnega dednega deleža v denarju izloči v korist nujnih dedičev del zemljišč, pri čemer pa je seveda potrebno upoštevati pogoje, določene v tretjem odstavku 15. člena ZDKG. Le-ta namreč določa, da izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Sodišče prve stopnje je v točki 60 obrazložitve na podlagi izvedenskih mnenj pravilno ugotovilo, da dve gozdni zemljišči - parc. št. 317/3 k.o. ... in parc. št. 928 k.o. ... nista pomembni za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. Pritožnica ne izpodbija ocene sodišča, da so bile trditve oporočne dedinje, da brez gozda ni te zaščitene kmetije, pavšalne, zato zgolj s ponavljanjem trditve, da se sme, da se ohrani zaščitenost kmetije, izločiti največ eno od možnih dveh parcel – bodisi parcelo 928 k.o. ... bodisi parcelo 317/3 k.o. ..., ne more izpodbiti navedene ocene. Sicer pa mora sodišče samo paziti na to, da se ohrani zaščitenost kmetije ob uporabi tretjega odstavka 15. člena ZDKG.

25Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi oporočne dedinje ugodilo in iz že zgoraj pojasnjenih razlogov tudi pritožbi oporočne dedinje, razveljavilo sklep o dedovanju ter zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje, ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma zmotnega zaključka, da je oporočna dedinja oziroma skrbnica le pavšalno navedla stroške v zvezi z opravljenim delom, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP), glede odločitve o priglašeni nagradi skrbnice pa izpodbijani sklep nima razlogov, zaradi česar te odločitve tudi ni moč preizkusiti in je podana glede tega dela odločitve tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP). Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti navedenih pomanjkljivosti in kršitve. Ob tem, ko je potrebno ugotoviti tudi pravilno vrednost premičnin in s tem obseg zapuščine ter ponovno odločiti o predlogu skrbnice zapuščine za povrnitev stroškov in nagrade, kar vpliva na izračun nujnega deleža, so po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi, da bi ugotavljanje navedenega in odločanje o stroških in nagradi na pritožbeni stopnji bistveno posegalo v ustavno pravico strank do pravnega sredstva, in bi jim bilo onemogočeno odločitev sodišča izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Razveljavitev sklepa ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo moralo sodišče prve stopnje, tako kot bi pritožbeno, takoj razpisati narok in izvesti postopek v smeri zgoraj obrazloženega ter izdati sklep o dedovanju. Napotki za delo sodišča prve stopnje so razvidni že iz same obrazložitve, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne ponavlja.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Primerjaj VSM sklep I Cp 485/2006, VSL sklep I Cp 876/2007.
² Odločilen je status nepremičnine na dan izdaje sklepa o dedovanju. Primerjaj VSL sklep I Cp 1144/2018.
³ V prvem odstavku 11. člena ZDKG je določeno, da se dedič, ki bi sicer imel prednost do dedovanja po 7. členu tega zakona, lahko izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če: (-) je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo; (-) zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo; (-) je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku, pri čemer odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.
⁴ Niti ZDKG niti ZD ne določata omejitev dedovanja glede na to, ali je dedič sposoben fizično gospodariti z zapuščino. Glej: Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic v Dedno pravo, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ur. list, Ljubljana 2009, stran 301: razloge, zavoljo katerih je dedič bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (duševna ali telesna prizadetost) bodisi vzbujajo dvom, da bo dedič dobro gospodaril s kmetijo (zapravljivost, alkoholizem, narkomanija), bo upoštevalo sodišče samo, če dediču onemogočajo ustrezno vodenje in nadzorovanje dela na kmetiji, ne pa tudi tedaj, kadar mu onemogočajo samo fizično delo na kmetiji. Primerjaj tudi: VSK sklep Cp 46/2008.
⁵ Po drugem odstavku 14. člena ZDKG lahko sodišče nujni delež na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, tudi zmanjša, če bi nujni deleži in obveznosti iz 16. in 17. člena tega zakona prekoračile vrednost vseh nujnih deležev dedičev po 1. odstavku ali pa če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju nujnih deležev upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.