VSM Sklep I Ip 679/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranke krijejo same svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je dolžnikov solastniški delež - ½ nepremičnin citiranih v izreku sklepa, izročilo upnikom kot kupcem (I. točka izreka), odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanje pri predmetnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica, in sicer za vsakega do 1/3 od ½ celote oziroma 1/6 od celote (II. točka izreka) ter izbrišejo pravice in bremena, vse citirano v III. točki izreka.

2Zoper ta sklep dolžnika vlagata pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ ter predlagata spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma napotitev dolžnikov na pravdo. Povzemata dosedanji potek postopka. Poudarjata, da je dolžnik že v predhodnem postopku, kot tudi v tem postopku uveljavljal pravna sredstva, s katerimi je že izkazal, da je izvršba nepotrebna in nezakonita, ker terjatev več ne obstoji. Terjatev je prenehala zaradi izpolnitve obveznosti. Dolg je bil poplačan oziroma odpuščen. Pravni nasledniki upnika ne morejo imeti pravnega interesa za izterjavo. Sklicujeta se na že podan ugovor dne 18. 6. 2018. Tudi ni znan status dolžnice, ki prav tako zatrjuje, da terjatev več ne obstoji. Dolžnika zahtevata, da sodišče izda napotitveni sklep na pravdo. V že podani tožbi s strani dolžnika je ta že podal dokazne predloge, na katere se sklicuje tudi dolžnica. Priglašata pritožbene stroške.

3Upniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Opozarjajo še, da so upniki pravni nasledniki F. U. in ne P. U., kot je navedeno v pritožbi. Priglašajo pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Postopek prodaje nepremičnine, katero sodišče opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ugotovitvi vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 181. člena ZIZ), urejajo določbe 181. do 194. člena ZIZ. Zaključno dejanje te faze je izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine, s katerim sodišče nepremičnino izroči kupcu in odredi, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica, ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek 192. člena ZIZ). Sklep o izročitvi izda sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine.

6Glede na pojasnjeno je za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi, ki ga je sodišče izdalo po izdaji sklepa o domiku¹ in po položitvi kupnine,² relevantno zgolj, ali je bila prodaja nepremičnine opravljena po pravilih iz 181. do 189. člena ZIZ, ali je bil sklep o domiku izdan skladno z določbo 189. člena ZIZ ter ali je kupec položil kupnino kot to določa 191. člen ZIZ. Dolžnika teh kršitev ne uveljavljata. Prav tako kršitev ni pokazal uradni preizkus, opravljen po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v okviru katerega sodišče pazi na pravilno uporabo materialnega prava in postopkovna pravila iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje dolžnikov o neobstoju terjatve zaradi poplačila oziroma odpusta dolga in pri tem sklicevanje na predhodne vloge, v katerih sta navedeno uveljavljala. Kot že pojasnjeno zgoraj, izročitev nepremičnine predstavlja sklepno fazo izvršilnega postopka. Pritožbeno sodišče v njem ne sme in ne more preizkušati utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na pravnomočne odločitve. O pravnih sredstvih dolžnika in njegovih navedbah (ugovor aktivne legitimacije, neobstoj terjatve zaradi poravnave oziroma odpusta, zastaranje …),³ je že bilo pravnomočno odločeno,⁴ medtem ko dolžnica pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi sploh ni vložila. Prav tako je za njene navedbe, da je terjatev prenehala že davno pred vložitvijo izvršilnega predloga, nastopila prekluzija. Dolžnica namreč ne navaja, še manj izkaže, da teh navedb brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej.

8Tudi o pritožbeni zahtevi o napotitvi na pravdo je sodišče druge stopnje že pojasnilo v sklepu I Ip 1129/2019 z dne 7. 4. 2020. Pot pravde po 59. členu ZIZ ni dopustna v primeru, ko sodišče zavrže ugovor iz formalnopravnega razloga, kar pomeni, da razlog odločitve ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, ki je predmet izvršbe,⁵ kot tudi v primeru, ko ugovor sploh ni bil vložen in odločitev o ugovoru ni bila sprejeta.⁶ Kar se tiče dolžnice in njenega statusa v tem postopku, je bila zoper dolžnico s sklepom o izvršbi z dne 9. 5. 2018 dovoljena izvršba zaradi denarne izterjave upnikov, postopek pa je bil s sklepom z dne 8. 4. 2019 prekinjen, zaradi postopka osebnega stečaja nad dolžnico.

9Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

10Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

11Upniki v odgovoru na pritožbo s pritrjevanjem prvostopenjskim razlogom k pritožbeni presoji niso pripomogli, zato svoje pritožbene stroške kot nepotrebne nosijo sami (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Sklep z dne 17. 6. 2020.
² Iz potrdila na l. št. 349 je razvidno, da je bila kupnina plačana 24. 6. 2020.
³ Ugovor z dne 18. 6. 2018 in ugovor z dne 11. 9. 2019.
⁴ Sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 9. 2018 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 759/2018 z dne 19. 12. 2018 in sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2019 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 1129/2019 z dne 7. 4. 2020.
⁵ S sklepom z dne 14. 9. 2018 je sodišče ugovor dolžnika kot prepozen zavrglo.
⁶ Dolžnica ugovora ni vložila.