VSL Sklep I Cpg 633/2020

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

II. V preostalem delu se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep se v II., III. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da se dopusti stranska udeležba; da se zavrne predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja za preverjanje vodenja posameznih poslov nasprotnega udeleženca, podrobneje navedenih v izreku sklepa; predlagatelju je naložilo povrnitev pravdnih stroškov nasprotnega udeleženca v znesku 1.508,21 EUR in stranskega udeleženca v znesku 746,64 EUR.

2Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožil predlagatelj, predlagal ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Nasprotni udeleženec in stranski udeleženec sta v odgovorih na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

Glede stranske udeležbe

5Predlagatelj neutemeljeno nasprotuje dopustitvi stranske udeležbe družbe A. Za naziranje, da je stranski udeleženec svojo pravico že izkoristil z glasovanjem na skupščini o istem sklepu, ni pravne podlage. Prav tako ni podlage za naziranje, da bi v primeru, ko bi za udeležbo v postopku zadoščalo že imetništvo delnic, zakon delničarje predvidel za stranke postopka. Če bi to držalo, bi moral vsak delničar kot nasprotne udeležence navesti vse druge delničarje, kar pa bi bilo v primeru večjega števila delničarjev nemogoče. Tudi navedba, da sodišče ne more nuditi pravnega varstva zahtevku, da se ne ugotovi, ali je poslovanje ustrezalo zakonskim zahtevam, ne drži. To ni predmet odločanja v konkretni zadevi, temveč gre za presojo postavitve posebnega revizorja, kar pa lahko vpliva tako na poslovanje revidirane družbe kot posledično (tudi) na položaj stranskega udeleženca kot njenega večinskega delničarja.

6Ob upoštevanju navedenega je višje sodišče v tem delu pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

7Višje sodišče pa soglaša s predlagateljem, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obstoječi sodni praksi¹ je bilo že večkrat zavzeto stališče, da je treba ne glede na kratek rok odločanja, ki ga določa drugi odstavek 52. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1, nasprotnemu udeležencu zagotoviti pravico do izjave do predloga za postavitev posebnega revizorja. Hkrati iz citiranih odločb posredno izhaja, da je treba dati (tudi drugim) udeležencem možnost, da se v smislu določbe prvega odstavka 5. člena ZNP-1 pred odločitvijo o predlogu izjavijo o navedbah drugih udeležencev.

8Ob upoštevanju navedenega stališča je tako torej sodišče prve stopnje kršilo pravico predlagatelja, da se opredeli do navedb nasprotnega in stranskega udeleženca, preden je izdalo izpodbijani sklep.

9Ob odločanju o pravici do odgovora na navedbe stranskega udeleženca pa višje sodišče opozarja še na stališče v novejši sodni praksi,² da je treba pravico do izjave enako kot (prvotnima) udeležencema (predlagatelj in nasprotni udeleženec) zagotoviti tudi stranskemu udeležencu. Ta pravica stranskemu udeležencu v obravnavani zadevi ni bila zagotovljena. Stranski udeleženec je odgovor na predlog vložil 11. 8. 2020, o dopustitvi stranske udeležbe pa ni bilo odločeno do 14. 9. 2020, ko je bil izdan izpodbijani sklep. To pomeni, da se stranski udeleženec vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem mu je bila dopuščena stranska udeležba, ni mogel seznaniti z vsebino sodnega spisa in posledično s celotno vsebino predloga. Drugi odstavek 150. člena ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 namreč določa, da se drugim osebam, ki imajo upravičeno korist (v tem primeru je to stranski udeleženec) dovoli pregled in prepis posameznih spisov, ko to dovoli predsednik senata. V konkretnem primeru je bilo to dovoljenje dano šele po izdaji izpodbijanega sklepa.

10Glede na dejstvo, da je bilo stranskemu udeležencu onemogočeno podajanje konkretnih vsebinskih ugovorov na navedbe predlagatelja, nato pa tudi predlagatelju ni bila zagotovljena možnost opredeliti se do navedb nasprotnega in stranskega udeleženca, je višje sodišče odločilo, da je treba zaradi absolutne kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep razveljaviti, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljene kršitve. Ker je stranski udeleženec že vpogledal v spis in je seznanjen z vsemi listinami v spisu (to izhaja iz uradnega zaznamka o pregledu in prepisu spisa z dne 16. 9. 2020), naj ga sodišče prve stopnje pozove, da se v postavljenem roku opredeli do navedb in dokazov predlagatelja. Nato pa mora sodišče prve stopnje v skladu z načelom kontradiktornosti tudi predlagatelju omogočiti, da se v postavljenem roku izjavi o navedbah in dokazih nasprotnega in stranskega udeleženca. Po izvedenem kontradiktornem postopku naj sodišče o predlogu ponovno odloči.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Prim. s sklepoma VSL I Cpg 1232/2011 z dne 22. 11. 2011 in VSL I Cpg 878/2010 z dne 8. 9. 2010.
² Prim. s sklepoma VSL I Cpg 565/2019 z dne 9. 10. 2019.