VDSS Sodba in sklep Psp 179/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 8. 1. 2019 in sklepa št. ...z dne 23. 11. 2018 (prvi odstavek I. točke izreka), kjer je presodilo, da je predlog za odlog oz. obročno plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zakonito zavržen. Tožbo v delu podrednega zahtevka na odpravo odločbe št.... z dne 11. 10. 2018 (drugi odstavek I. točke izreka) je zavrglo, ker da je vložena zoper prvostopenjsko upravno odločbo, pa ni bilo postopano po drugem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih¹ (ZDSS-1). Hkrati je sklenilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Tožnik izpodbija sodbo oz. po vsebini celotno sodno odločbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišču očita, da se ni opredelilo do tožbenih navedb o nepravilni vključenosti v zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju² (ZZVZZ), saj bi od nastopa pripora oz. prestajanja kazni zapora moral biti zavarovan po 22. točki istega člena. Je na prestajanju zaporne kazni, zato bi ga v obvezno zdravstveno zavarovanje bil dolžan vključiti zavod za prestajanje kazni. Ker naj se sodišče do navedenega ne bi opredelilo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Nasprotoval je obračunavanju prispevkov po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ zato presoja odpisa, obročnega plačila in odloga plačila niti ni relevantna. Sodišče se ne strinja niti z njegovim sklicevanjem na 58. člen ZZVZZ, ker je Zakon za uravnoteženje javnih financ³ (ZUJF) odpravil podlago za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje zaradi črtanja prvega odstavka 60. člena ZZVZZ. Gre za terjatev, nastalo pred uveljavitvijo ZUJF-a. Toženec je pristojen nadzirati obračunavanje in plačevanje prispevkov tudi na podlagi 59. člena ZZVZZ, ki odkazuje na 65. in 66. člen Zakona o davčnem postopku⁴ (ZDavP), saj se po 2. alineji 3. člena ZDavP določbe zakona nanašajo tudi na prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Glede zavrženja tožbe o podrednem zahtevku poudarja, da je bilo o pritožbi zoper odločbo z dne 11. 10. 2018 odločeno že 22. 11. 2018, zato ni pravilen zaključek, da bi zaradi molka organa moral postopati po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1.

3Tožena stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga spremembo sodbe tako, da se zavrže tudi primarni tožbeni zahtevek oz. podrejeno pritožba v celoti zavrne. Enako tožbo kot v tej zadevi in se nanaša na isto dejansko stanje ter pravno podlago, je tožnik vložil že 31. 12. 2018 v zadevi II Ps 1483/2018. Ob vložitvi tožbe v obravnavani zadevi je tekel spor o istih zahtevkih med istima strankama. Prilaga tožbo in sodbo opr. št. II Ps 1483/2018. Sicer meni, da pritožba ni utemeljena, saj sodišče pravilno ugotavlja, da je ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012 razveljavil prvi odstavek 60. člena ZZVZZ in s tem podlago, ki je omogočala odpis, odložitev ali obročno plačevanje prispevkov. Pravne podlage za odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje nima niti ZDavP, ki v 110. členu določa, da se 101., 102. in 103. člen ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje. Davčni organ za prispevke opravlja izvršbo in je morebitne ugovore mogoče uveljavljati le v izvršilnem postopku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku⁵ (ZPP) je potrebno ugotoviti, da je zavrnilni del sodbe na odpravo odločbe z dne 8. 1. 2019 v zvezi s sklepom z dne 23. 11. 2018 izdan ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu, tožba v delu, ki se nanaša na zahtevano odpravo odločbe z dne 11. 10. 2018 pa pravilno zavržena, vendar iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju. V pisnem odpravku sodbe ni prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodno odločbo mogoče v celoti preizkusiti.

K zavrženju tožbe zoper upravno odločbo z dne 11. 10. 2018

6Prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotavlja, da je s podrednim tožbenim zahtevkom uveljavljana odprava prvostopenjske odločbe z dne 11. 10. 2018, po kateri je tožnik dolžan plačati neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 10. 2018 v skupni višini 76,56 EUR, vendar protispisno zaključuje, da v predsodnem postopku o pritožbi še ni bilo odločeno. Iz prilog sodnega spisa (A/13) izhaja ravno nasprotno. Z drugostopenjsko odločbo z dne 22. 11. 2018 je zavrnjena pritožba zoper odločbo z dne 11. 10. 2018, kar je sodišče očitno spregledalo. Posledično ni podlage za zavrženje tožbe na temelju drugega odstavka 72. člena ZDSS-1 zaradi molka organa, kot pravilno opozarja pritožba.

7Kljub temu pritožba zoper ta del sodne odločbe zaradi obstoja litispendence ne more biti uspešna. Po tretjem odstavku 189. člena ZPP je potrebno tožbo prav tako zavreči, če o istem zahtevku že teče postopek med istima strankama. Dne 28. 12. 2018 je bila vložena tožba zoper dokončno odločbo z dne 22. 10. 2018 v zvezi z odločbo z dne 11. 10. 2018. Zadeva vodena pod opr. št. Ps 1483/2018 je bila dne 26. 6. 2020 že meritorno razsojena. Tožba glede podrednega tožbenega zahtevka je tako sicer pravilno zavržena, vendar zaradi procesnega stanja po tretjem odstavku 189. člena ZPP in ne 72. členu ZDSS-1. S to dodatno utemeljitvijo je potrebno pritožbo v tem delu na podlagi 365. člena ZPP zavrniti in potrditi zavrženje tožbe glede podrednega tožbenega zahtevka.

K zavrnilnemu delu sodbe

8V obravnavanem delu gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 8. 1. 2019 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 23. 11. 2018 o zavrženju predloga za odlog ali obročno plačilo dolga iz naslova prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlog, vložen v zvezi z odločbo, po kateri je tožnik dolžan plačati 76,56 EUR neplačanih prispevkov s p.p za obvezno zdravstveno zavarovanje je zavržen na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku⁶ (ZUP) v zvezi z 10. členom ZUJF-a o črtanju prvega odstavka 60. člena ZZVZZ o možnosti zmanjšanja oz. odpisa prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po 129. členu ZUP-a namreč organ, ki odloča o upravni stvari zahtevo zavrže tudi v primeru, če v materialnem predpisu ni pravne podlage za odločanje ali če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Takšno dejansko procesno stanje je podano v predmetni zadevi, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

9Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi tožniku že določno pojasnilo⁷, da z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov. ZZVZZ glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjavo, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja odkazuje na smiselno uporabo posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov (58. člen). Vendar toženi zavod več nima pooblastila za določitev meril in pogojev, pod katerimi se zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše, saj je bil z ZUJF-om, ki velja od 31. 5. 2012 dalje odpravljen prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Ker gre za obveznost plačila prispevkov za mesec september, oktober in november 2017, je protispisno pritožbeno zatrjevanje o nastanku obveznosti pred uveljavitvijo ZUJF-a. Gre za obveznosti iz obdobja, ko več ni zakonske podlage po kateri bi nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko odločal o odlogu, obročnem plačilu ali odpisu neplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10Pritožnikovo vztrajanje, da se nahaja v zavodu za prestajanje zaporne kazni, da je slabega premoženjskega stanja in da ni ustrezno vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, ker da bi namesto po 20. točki moral biti v zavarovan po 22. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, za rešitev zadeve ni odločilno iz razlogov, utemeljenih v izpodbijani sodbi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Poudarja le, da v zadevi ne gre, niti ne more iti za sodno socialni spor o lastnosti zavarovanca na drugačnem pravnem temelju, zato ostaja pritožba v tej smeri neuspešna.

11Končno je zmotno pritožnikovo stališče, da bi bilo odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačilo prispevkov mogoče obravnavati po 59. členu ZZVZZ, ki napotuje na uporabo ZDavP. Potrebno je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da se glede na 110. člen določbe 101., 102. in 103. členi ZDavP o odpisu, delnem odpisu, odlogu, in obročnem odplačilu ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje. Iz navedenih razlogov ostaja pritožba tudi v tej smeri neuspešna.

12Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje ter z dodatno obrazložitvijo iz te sodne odločbe na podlagi 365. člena ZPP potrditi tudi sklep o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek.

13Ker tožnik s pritožbo ni uspel, na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP krije sam svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 13/2011 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
⁶ Ur. l. RS, št. 80/99.
⁷ Sodba Psp 203/2019 z dne 19. septembra 2019.