65. člen ZDavP-2

V predmetni zadevi gre za dohodninsko obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračuna po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja. Ker niti ZDavP-2 niti ZDoh-2 glede dohodninske obveznosti na letni ravni ne določata drugače, je davčna obveznost tožnika nedvomno nastala z iztekom leta 2016. Na odmero nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.

Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ se zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.

Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Tožnica je uveljavljala sodno varstvo zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odprave njegovih odločb, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, od Republike Slovenije kot novega toženca pa je uveljavljala plačilo odškodnine. Gre za različna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zaradi neizpolnjenih v zakonu določenih splošnih predpostavk za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke in nedovoljene razširitve spora na Republiko Slovenijo, tožnica brez podlage smiselno uveljavlja vsebinsko obravnavanje zadeve in priznanje odškodnine.

Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom. Načelo sorazmernosti ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene. Pri 39. členu ZDavP-2 gre za izjemo iz 5. točke drugega odstavka 215. člena Zakona o bančništvu, po kateri dolžnost varovanja tajnosti bančnih podatkov ne velja, če tako določa zakon.

Seznam izvršilnih naslovov je po določbah ZDavP-2 opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, vendar pa nima narave odločbe. Ne odmerne v smislu določb ZDavP-2 in ne upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam namreč ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvrešni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva. Tožnikov predlog za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo spornih seznamov izvršilnih naslovov po nadzorstveni pravici je bil pravilno zavržen, saj navedeno pravno sredstvo zoper takšen seznam po zakonu ni predvideno oziroma dovoljeno.

Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna. Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009). Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti

Družba je pravna oseba, njena dejanja pa se presojajo v luči dejanj, ki jo zanjo opravijo poslovno sposobne fizične osebe, ki so v določenem razmerju z družbo. Plačilo davka po odmerni odločbi v ugotovitvenem postopku je tudi pravno priznana škoda, za katero pa odgovarja tisti, ki je povzročil pri družbi stanje, zaradi katerega je bila k plačilu davka po inšpekcijskem pregledu zavezana. Šele v tej zvezi je pomembna pravnomočna obsodilna sodba zoper osebo, ki je v družbi zlorabila svoj položaj.