60. člen ZZVZZ

Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli. Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.

Ključno v predmetni zadevi je dejstvo, da je ZUJF v 10. členu črtal prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Črtani člen je določal, da tožena stranka določi merila in pogoje, pod katerimi se lahko določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstvena zavarovanja prispevek zmanjša ali odpiše. ZUJF je hkrati v 203. členu določil tudi prenehanje veljavnosti Pravilnika tožene stranke o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravilnik se skladno z določili ZUJF lahko uporabi le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na njegovi podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona začeli pred uveljavitvijo tega zakona, kar pomeni le za postopke odpisa, ki so se začeli pred 31. 5. 2021. Sodišče se je v 6. točki obrazložitve sodbe obrazloženo opredelilo tudi do zatrjevane neustavnosti veljavne zakonske ureditve ter pri tem izpostavilo, da obravnavana sprememba ZZVZZ temelji na zagotavljanju solidarnosti, vzpostavitvi enakopravnejših pogojev vseh zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi tožniku že določno pojasnilo, da z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov. ZZVZZ glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjavo, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja odkazuje na smiselno uporabo posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov (58. člen). Vendar toženi zavod več nima pooblastila za določitev meril in pogojev, pod katerimi se zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše, saj je bil z ZUJF-om, ki velja od 31. 5. 2012 dalje odpravljen prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Ker gre za obveznost plačila prispevkov za mesec september, oktober in november 2017, je protispisno pritožbeno zatrjevanje o nastanku obveznosti pred uveljavitvijo ZUJF-a. Gre za obveznosti iz obdobja, ko več ni zakonske podlage po kateri bi nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko odločal o odlogu, obročnem plačilu ali odpisu neplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ se zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.

Z veljavnostjo ZUJF od 31. 5. 2012 je odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da odpis dolga po 31. 5. 2012 ni več mogoč v nobenem primeru, ne glede na status posameznih oseb ali različne situacije v posameznih primerih in možnosti plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Z uveljavitvijo ZUJF-a je od 31. 5. 2012 dalje odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanja.

Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v ZDavP-2 ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več.

Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.

Dne 31. 5. 2012 je stopil v veljavo ZUJF, ki med drugim odpravlja pravno podlago za odlog in obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje. 10. člen ZUJF-a je razveljavil prvi odstavek 60. člena ZZVZZ, ki je do uveljavitve ZUJF določal, da zdravstveni zavod določi merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek lahko zmanjša ali odpiše. ZUJF je v 203. členu določil tudi prenehanje Pravilnika o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje tako niso več možni. V zvezi z odlogom oziroma obročnim plačilom prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo davčni organ pravilno pojasnjuje, da slednje predstavlja manj kot 0,5% celotnega tožnikovega dolga, kar ne more vplivati na zatrjevani pojav hujše gospodarske škode pri tožniku.

Davčni dolg je mogoče odpisati le, če so za to izpolnjeni pogoji iz 89. člena ZDavP; plačilo davčnega dolga pa je mogoče odložiti, če so za to izpolnjeni pogoji iz 91. oziroma 92. člena ZDavP. O odpisu oziroma odlogu plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odloča davčni organ. Odpis davčnega dolga iz naslova prometnega davka glede na ZPD ni mogoč. Če upravni organ ne odloči o vseh zahtevkih stranke, je to razlog za vložitev pritožbe v upravnem postopku oziroma tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa.

Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka. Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonski

O odpisu prispevka za zdravstveno zavarovanje je pristojen odločati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZPD ni imel določb o odpisu prometnega davka, zato za odobritev odpisa prometnega davka ni pravne podlage. Za odpis davka od dohodka iz dejavnosti in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji.