VSL Sodba PRp 259/2020

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po desetem odstavku 110. člena ZPrCP ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in stroški postopka bremenijo proračun.

1Okrajno sodišče v Kočevju je izdalo izpodbijano sodbo potem, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom PRp 239/2019 z dne 28. 11. 2019 delno ugodilo pritožbi obdolženčevih zagovornikov in sodbo sodišča prve stopnje v točki I.2 (v odločitvi glede odgovornosti za prekršek po desetem odstavku 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa; ZPrCP; točka I izreka) in v odločitvi glede odmere sodne takse v znesku nad 80,00 EUR razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, sicer je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje v točki I.1 (glede prekrška po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa) potrdilo ter odločilo, da se za ta prekršek obdolžencu sankciji ne določita, temveč se izrečeta (točka II izreka).

2Okrajno sodišče v Kočevju je nato z izpodbijano sodbo obdolženca ponovno spoznalo za odgovornega za prekršek po desetem odstavku 110. člena ZPrCP, za kar mu je izreklo globo v znesku 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Odločilo je še, da mora plačati sodno takso v znesku 170,00 EUR in ostale stroške postopka iz prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (ZP-1), če bodo priglašeni po izdaji sodbe, o katerih bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

3Proti sodbi vlaga obdolženec po zagovornikih pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca ne spozna za odgovornega očitanega prekrška oziroma podrejeno zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje drugi sodnici.

4Višje sodišče ob pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 ugotavlja, da je potrebno izpodbijano sodbo ob ponovni presoji listin spremeniti.

5Na podlagi desetega odstavka 110. člena ZPrCP se z globo 1.200 EUR kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo 7. točke drugega odstavka tega člena; vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk. Na podlagi 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP pa mora udeleženec prometne nesreče po prometni nesreči ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače; če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti.

Pojem prometne nesreče je urejen v določbah 109. člena ZPrCP. Prvi odstavek 109. člena ZPrCP določa: „Prometna nesreče je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.“ Navedena določba tako določa pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se določena nesreča opredeli kot prometna nesreča, pri tem je pomembno še, da je škoda nastala drugi osebi (telesna poškodba ali materialna škoda) in ne le povzročitelju. Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja. Takšno stališče izhaja iz sodne prakse in tudi iz obrazložitve predloga Zakona o pravilih cestnega prometa (Poročevalec Državnega zbora, EVA 2010-2411-0017; obrazložitev 109. člena ZPrCP). Le v primeru prometne nesreče iz 109. člena ZPrCP pa se uporabljajo določbe 110. člena ZPrCP „dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči“.

6Višje sodišče ugotavlja, da iz listin v spisu ne izhaja, da bi ob obravnavanem dogodku nastala škoda drugi osebi, to je, da bi drugemu udeležencu nastala materialna škoda ali da bi bila druga oseba telesno poškodovana. Iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče (priloga A1 spisa) je namreč razvidno, da je bilo v nesreči udeleženo le vozilo, ki je last obdolženca A. A. (osebni avtomobil Ford, reg. št. ...) in je le na tem vozilu nastala materialna škoda, kar izhaja tudi iz potrdila o odvzemu registrskih tablic in prometnega dovoljenja (priloga A4 spisa). Prav tako je iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče razvidno, da je bil v nesreči telesno poškodovan le obdolženec A. A., kar potrjuje tudi obvestilo o telesni poškodbi za obdolženca (priloga A3 spisa).

7Glede na navedeno in upoštevajoč, da nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam oziroma v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da bi bil obdolženec udeleženec prometne nesreče v smislu opredelitve po 44. točki prvega odstavka 3. člena ZPrCP (udeleženec prometne nesreče je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl). Ker v obravnavanem primeru nesreča ni bila prometna nesreča, tudi niso veljala dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči iz 110. člena ZPrCP niti niso bili izpolnjeni pogoji iz določb 111. člena ZPrCP „zavarovanje dokazov ob prometni nesreči“, to je, da policist pride na kraj prometne nesreče in opravi ogled. Obdolžencu, za katerega iz listin v spisu izhaja, da je bil sam telesno poškodovan in je nastala materialna škoda le na njegovem vozilu, tako ni mogoče očitati, da bi moral upoštevati dolžnostno ravnanje ob prometni nesreči iz 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP, da mora kot udeleženec prometne nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi postopek, odloči drugače.

8Višje sodišče je zato na podlagi desetega odstavka 163. člena ZP-1 odločilo, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po desetem odstavku 110. člena ZPrCP ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in stroški postopka bremenijo proračun.