VSL Sklep Cst 467/2020

1. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnik F. d.o.o., L., sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 18) (1.) začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, (2.) predlagatelju je naložilo, naj založi predujem za stroške postopka prisilne poravnave v znesku 22.254,50 EUR ter (3.) imenovalo upravitelja, za katerega je ugotovilo, (4.) da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike X. X. s.p.

2Zoper sklep so se pritožili: S. d.o.o., L., F. d.o.o., L., in E. M., Z. V pritožbi so uveljavljali vse pritožbene razloge po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Višjemu sodišču so predlagali, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik F. d.o.o. je zahteval tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Upnik (predlagatelj), upravitelj in dolžnik so odgovorili na pritožbi družb F. d.o.o., L., in S. d.o.o., L., in predlagali, naj ju višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Upravitelj je odgovoril na pritožbi.

4Pritožbe niso utemeljene.

5Po prvem odstavku 221.j člena ZFPPIPP so začetek postopka prisilne poravnave upravičeni predlagati tudi upniki, ki so skupno imetniki več kot 20 odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika.

6Upniki morajo svojemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložiti le listine, s katerimi izkazujejo, da je izpolnjena predpostavka aktivne legitimacije za vložitev predloga, kot je določena v tretjem odstavku 221.j člena ZFPPIPP.

7Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je upnik (imetnik finančne terjatve) Y. Sa.r.l., vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki je v skladu z drugim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP in so mu priložene vse priloge iz 1. in 2. točke tretjega odstavka navedenega člena. Prav tako ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena ZFPPIPP. S predlogom prisilne poravnave je soglašal tudi dolžnik, zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se začne postopek prisilne poravnave nad dolžnikom.

8. Pritožnik S. d.o.o. trdi, da je dolžnikov upnik in ima zaradi tega pravni interes za pritožbo. Navedeno izkazuje s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54584/2020 z dne 24.7.2020, na podlagi katerega mu dolžnik dolguje 167.414,33 EUR spp.

9Meni, da prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP jasno določa, da imajo (le) upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20% finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika, pravico oziroma aktivno legitimacijo za vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Navedeno določilo po pritožnikovem mnenju ne daje aktivne legitimacije za vložitev predloga posameznemu upniku, temveč zgolj „upnikom“, torej najmanj trem upnikom, katerih vsota finančnih terjatev presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Isto po njegovem mnenju velja tudi za imenovanje upravitelja. Opozarja, da je začetek postopka prisilne poravnave in imenovanje upravitelja smiselno in upravičeno le v smislu medsebojnega dogovora upnikov, ni pa smiselno niti ni v skladu z načelom transparentnosti in zakonitosti takšna razlaga prej navedenega zakonskega določila, da upravitelja postavi zgolj en sam upnik, pa čeprav največji.

10Takšni (zelo poenostavljeni) razlagi citirane zakonske določbe ni mogoče pritrditi. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil, da lahko predlagajo prisilno poravnavo le trije (ali več) upniki, saj bi bil v tem primeru en upnik (ali dva) prikrajšan za to možnost, čeprav bi imel enak obseg terjatev kot trije ali več upnikov skupaj. Poleg gramatikalne razlage, ki jo je (edino) uporabil pritožnik, je treba upoštevati tudi logično, sistemsko in teleološko razlago. Sodišče skozi svojo sodno prakso razlaga 221.j člen ZFPPIPP tako, da dopušča začetek postopka prisilne poravnave tudi na predlog enega upnika, kar je razvidno iz več odločb (VSL Cst 36/2017, VSL Cst 155/2020...). Do vložitve upniškega predloga je upravičen tisti imetnik (eden ali več), ki izpolnjuje kriterij, da njegove (njihove) finančne terjatve do dolžnika presegajo 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika. Bistven je delež finančnih obveznosti, ne pa število upnikov.

11Pritožnik opozarja tudi, da predlagatelj ni na verodostojen način izkazal, da ima upnik do dolžnika terjatev v višini 12.631.030,00 EUR, kar naj bi predstavljalo 47,69% vseh finančnih obveznosti dolžnika.

12Obstoj predpostavke iz prvega odstavka 221.j člena sodišče presoja na podlagi listin, ki jih morajo upniki priložiti predlogu po tretjem odstavku 221.j člena ZFPPIPP. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave, terjatve upnika predlagatelja zoper dolžnika, njihova višina in njihov delež v skupnem znesku terjatev zoper dolžnika so tako bili predmet pregleda neodvisnega revizorja, kot to izhaja iz revizorjevega poročila, ki je bilo priloženo predlogu za začetek postopka prisilne poravnave. Revizor je brez pridržka potrdil pravilnost izkazanih podatkov predlagatelja v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave skladno z 2. točko tretjega odstavka 221.j člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da so terjatve verodostojno izkazane.

13Pritožnik trdi še, da predlagateljeve terjatve sploh še niso zapadle. Po njegovi oceni predlagatelj naj ne bi izkazal odstopa od Sporazuma o finančnem prestrukturiranju dolžnika, zaradi česar njegove terjatve do dolžnika tudi niso predčasno zapadle. Višje sodišče ugotavlja, da je predlagatelj prepričljivo pojasnil, da je bil Sporazum na seji upniškega odbora zaradi kršitev Sporazuma s strani dolžnika odpovedan. V skladu z določbami Sporazuma so finančne terjatve, ki so bile predmet Sporazuma, takrat zapadle. Da predlagateljeva terjatev v znesku 12.621.030,00 EUR obstoji in da predstavlja 47.69% % vseh finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem letnem poročilu, izhaja iz predloženega poročila neodvisnega revizorja. Poleg tega je sodišče prve stopnje predlog za začetek postopka prisilne poravnave poslalo dolžniku, ki je z njim soglašal.

14Ne glede na to pa niti ni potrebno, da bi bilo izkazano, da so navedene terjatve zapadle. ZFPPIPP v prvem odstavku 221.j člena ne določa, da ima upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave le tisti upnik, ki ima do dolžnika zapadlo terjatev. Pri razlagi tega določila je treba upoštevati, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do dneva začetka prisilne poravnave, ne le na tiste, ki so do navedenega dne dospele (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP). Prav zato je z uporabo logične razlage navedenega določila upravičen začetek postopka prisilne poravnave predlagati vsak upnik, ki je imetnik terjatev, navedenih v tem členu, tudi če njegova terjatev še ni dospela (primerjaj: VSL Cst 36/2017).

15. Pritožnik F. d.o.o. je predlagal, da se mu na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena ZFPPIPP omogoči udeležba v predhodnem postopku prisilne poravnave. Trdi, da je imetnik 12,04 % delnic dolžnika. Delničar družbe ima iz imetništva delnic korporacijske pravice, ki poleg upravljavskih pravic vključujejo tudi premoženjske pravice. Upnik navaja, da je imetnik 64 obveznic dolžnika. Terjatev iz naslova teh obveznic znaša 640,00 EUR in zaradi postopka preventivnega prestrukturiranja zapade 27.9.2020.

16Delnice dajejo njihovim imetnikom: pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (drugi odstavek 176. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju: ZGD-1). Družba ima korporacijsko dajatveno obveznost do delničarja, ki se izraža v pravici delničarja do dela premoženja družbe, ki ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov, kar velja tudi za postopek prisilne poravnave. V povezavi s 1. točko 136. člena ZFPPIPP ima zato delničar v razmerju do družbe iz naslova korporacijske dajatvene obveznosti družbe položaj upnika, ki pa mu terjatve v postopku prisilne poravnave ni treba prijaviti (smiselno tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP). Zato ima delničar položaj upnika v tem postopku (primerjaj: VSL Cst 157/2015 in VSL Cst 116/2014).

17Pritožnik F. d.o.o. v svoji pritožbi trdi, da je sklep nezakonit, ker niso podani pogoji za začetek postopke prisilne poravnave. Meni, da bi morala biti podana dolžnikova insolventnost in obstoj več kot 50% verjetnosti, da bo načrt finančnega prestrukturiranja dolžniku omogočil, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, ter obstoj več kot 50% verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni ugodnejši pogoji za njihovo poplačilo terjatev. Trdi, da je dolžnik gotovo insolventen, da pa je njegov položaj tako težak, da ga ni mogoče sanirati s postopkom prisilne poravnave. Stopnja možnosti za uspeh prisilne poravnave je gotovo nižja od 50%. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave predstavlja zlorabo insolvenčne zakonodaje in pomeni le zavlačevanje pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom.

18Kot je v odgovoru na pritožbo poudaril predlagatelj, je bil predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen s strani največjega dolžnikovega upnika, ki je mnenja, da je dolžnik v takšni situaciji, da nujno potrebuje prestrukturiranje, da postane spet kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, ravno to pa je tudi namen postopka prisilne poravnave.

19Ker je sodišče začelo postopek na podlagi upniškega predloga za prisilno poravnavo, se skladno z 221.k členom ZFPPIPP uporabljajo posebna pravila, po kateri morajo predlagatelji v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njihov načrt finančnega prestrukturiranja, ter temu, med drugim, priložiti listine iz 1. do 4. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP, ki vključujejo tudi poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je ta k vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje glede na prej naštete predpostavke. Ravno v tej značilnosti se upniška prisilna poravnava razlikuje od dolžniške, kjer mora dolžnik že predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložiti vse ključne dokumente, s katerimi razkrije svoj finančni položaj in ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki jih načrtuje, da bi znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pri upniški prisilni poravnavi sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vodenje postopka prisilne poravnave šele na podlagi naknadnega predloga poravnave (deseti odstavek 221.k člena ZFPPIPP).

20Pritožnikove navedbe o obveznosti presoje posameznih verjetnosti so (oziroma bodo) predmet predloga prisilne poravnave (in prilog k njemu), ki ga bo moral predlagatelj vložiti v roku treh mesecev po začetku postopka prisilne poravnave (četrti odstavek 221.i člena ZFPPIPP).

21Glede na to, da je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen skladno z zakonom, pa nikakor ne predstavlja zlorabe insolvenčne zakonodaje.

22. Upnik E. M. je prijavil udeležbe v predhodnem postopku in vložil pritožbo. Navedel je, da je lastnik in imetnik obveznic na fiduciarnem računu banke Č. d.d (456.000,00 EUR). Dolžnik naj bi upniku dolgoval plačilo donosa v navedenem znesku. Navaja, da je bil že v letu 2017 podpisnik Sporazuma o finančnem prestrukturiranju (St ...).

23(Tudi) ta pritožnik trdi, da upnik-predlagatelj ni na verodostojen način izkazal, da je upnik terjatev v znesku 12.621.030,00 EUR, kar naj bi predstavljalo 47.69% vseh finančnih obveznosti dolžnika, saj ni predložil nobene listinske dokumentacije, iz katere bi to izhajalo. Meni, da predlagateljeva terjatev še ni zapadla, predlagatelj pa po njegovi oceni tudi ni izkazal, da je dolžnik insolventen.

24V izogib ponavljanju se višje sodišče sklicuje na prej navedene razloge in ugotavlja, da tudi pritožba upnika E. M. ni utemeljena.

25Ker ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče neutemeljene pritožbe zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

26V skladu s 129. členom ZFPPIPP upnik F. d.o.o. sam nosi svoje pritožbene stroške.