VSL Sklep PRp 194/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Okrajno sodišče v Črnomlju je v uvodoma navedenem sklepu odločilo, da se zavrne predlog storilca za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist in je storilcu naložilo plačilo sodne takse po tar. št. 8403 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 30,00 EUR.

2Proti sklepu vlaga pravočasno pritožbo storilec, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da stanuje na naslovu Ulica 1, C., ki je v lasti A. A., ki pa se je pred 8 leti odselil v kraj D. in plačuje le preživnino zanj, sicer pa živi skupaj z mamo B. B., ki ima minimalni mesečni dohodek in s sestro C. C, ki je brezposelna. Preživnino porabi za mesečno karto, šolske potrebščine in oblačila, zato je zaprosil za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z opravljanjem del v splošno korist ter predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje za zavrnitev storilčevega predloga, da se mu globa in stroški postopka po sodbi Okrajnega sodišča v Črnomlju PR 74/2020 z dne 7. 4. 2020 nadomestijo z delom v splošno korist, temelji na ugotovitvi sodišča (točka 6 razlogov), da storilec živi v skupnem gospodinjstvu z očetom, ki je hkrati nosilec tega gospodinjstva, s sestro in še eno osebo, ki ni v sorodstvenem razmerju. Sodišče je posledično po določbi 1. točke drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pri ugotavljanju materialnega položaja storilca upoštevalo kot merodajna dva člana gospodinjstva in sicer storilca in njegovega očeta. V točki 7 razlogov sklepa je tako navedlo dohodke storilca (štipendija 71,68 EUR, preživnina povprečno 191,72 EUR) in očeta (povprečna neto plača 1.288,95 EUR), v točki 8 razlogov, katere nepremičnine ima v lasti oziroma solasti storilčev oče in v točki 9, katera vozila ima v lasti storilčev oče ter v točki 10, koliko vrednostnih papirjev E. in po kakšni vrednosti ima storilčev oče, nato je zaključilo, da storilec (zaradi svojih in očetovih dohodkov predvsem pa zaradi očetovega posedovanja nepremičnin, vrednostnih papirjev in motornih vozil) presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je kot premoženjski cenzus določen v 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); torej višino 19.304,64 EUR (48x402,18 EUR). Iz točke 5 razlogov sklepa izhaja, da je sodišče pri tem upoštevalo storilčevo vlogo, sicer pa podatke, ki jih je v skladu z določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in v zvezi s tretjim odstavkom 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) pridobilo po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, ker storilec svoje vloge ni dopolnil oziroma ni posredoval zahtevanih podatkov.

5Ob preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in ob pregledu spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje že v izhodišču (pri ugotavljanju, s kom vse storilec živi v skupnem gospodinjstvu) napačno, saj je sodišče zmotno zaključilo, da storilec živi v skupnem gospodinjstvu z očetom in ne z materjo ne da bi ugotavljalo, od koga storilec prejema preživnino. Storilca je 3. 6. 2020 (dopis na l.št. 20) pozvalo, da dopolni svoj predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z opravo del v splošno korist, vendar je od njega zahtevalo, da v roku 15 dni od prejema poziva sporoči le vrednost premoženja očeta A. A., sicer bo pri ugotavljanju materialnega položaja storilca upoštevalo zgolj navedene vrednosti GURS-a ter druge sodišču razpoložljive podatke. Iz spisovnih podatkov tudi izhaja, da je sodišče samo pridobilo podatke registra ZZZS (l.št. 8) za osebo z EMŠO številko 000 (storilčev oče), ne da bi ta podatek ovrednotilo in ugotovilo, da ima dotična oseba stalni naslov Ulica 1, C., Slovenija in začasni naslov Ulica 2, D., Slovenija, kar pa podpira navedbe pritožnika, da oče ne živi več z njimi, temveč mu oče plačuje preživnino in da B. B. ni „ena oseba, ki ni v sorodstvenem razmerju“, kot navaja sklep, temveč je storilčeva mati. Tako je sodišče napačno ocenilo podatek o preživnini iz Centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev MDDSZ, l.št. 3; izpis e-risk ER44 „podatki o gospodinjstvu“, l.št. 4 in ER41 „seznam naslovov“, l.št. 5.

6Iz točke 4 razlogov sklepa izhaja, da je sodišče sicer pri svojem odločanju pravilno upoštevalo materialnopravno zakonodajo iz prvega in drugega odstavka 13. člena in 20. člena ZBPP, prvega odstavka 8. člena ZSVarPre ter tretjega odstavka 202.c člena ZP-1 ter tudi določila 2. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS, da se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja; pač pa je zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, s kom storilec živi v skupnem gospodinjstvu, materialnopravno nepravilno presojalo določbo 1. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS, ko je kot merodajni osebi iz skupnega gospodinjstva štelo storilca in njegovega očeta namesto (glede na pritožbene navedbe) storilca in njegovo mater.

7Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi storilca ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, da le-to oceni podatke registra ZZZS, ki navajajo očetovo stalno in tudi začasno prebivališče ter pridobi dokazila, od koga storilec prejema preživnino, na kar bo z gotovostjo ugotovilo, katere osebe iz skupnega gospodinjstva storilca so merodajne za presojo materialnega položaja storilca in družine storilca. Po novi ugotovitvi, ali storilčevo premoženje skupno s premoženjem družine dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, ki je kot premoženjski cenzus določen v 27. členu ZSVarPre, pa bo lahko presodilo ali je utemeljen storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist.