VSL Sklep IV Cp 620/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagateljica je vložila predlog za ukinitev stikov nasprotnega udeleženca z njuno hčerko A., ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 227/2011 z dne 30. 10. 2012 za vsak drugi vikend ter izmenjaje med staršema za praznike in dela proste dneve ter šolske počitnice. Predlog je utemeljevala s trditvami, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti v prisotnosti A. nasilen do nje, A. se ga zato boji in stike zavrača, nasprotni udeleženec pa je stike z A. hotel doseči tudi na silo in je A. vlekel k sebi, odrinil je mamo predlagateljice, ki je držala A., ipd. Zatem je nasprotni udeleženec vložil nasprotni predlog in predlog za izdajo začasne odredbe, v katerih predlaga razširitev stikov, in sicer, da bi potekali vsak vikend ter med počitnicami, prazniki in dela prostimi dnevi več kot po odločbi sodišča. Navajal je, da se ga A. boji, ker jo predlagateljica odtujuje od njega in stikov ne dovoli. Že štiri leta nima stikov z A.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki, določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 227/2011 z dne 30. 10. 2012, razširili oziroma povečali.

3V pritožbi nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev ustavnih pravic, višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sodišču očita, da ni izvedlo kontradiktornega postopka, saj se ni seznanilo z argumenti iz njegove četrte pripravljalne vloge z dne 27. 2. 2020. Pritožbeno sodišče naj to vlogo obravnava kot del pritožbenih navedb. Opozarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo, ne da bi zaslišalo pravdni stranki, čeprav je bilo dolžno izvesti dokaze, ki jih je predlagal, oziroma bi moralo v sklepu pojasniti razloge za neizvedbo dokazov. Ni ugotavljalo, ali ogroža hčerko in kako, niti ni najti enega verodostojnega in oprijemljivega dokaza, da bi bil slab oče. Odnos med bivšima partnerjema ne more vplivati na stike z otrokom, sodišče neargumentirano in neutemeljeno sledi predlagateljici, kar je v škodo otroku. Če bi bilo izkazano, da je bil nasilen nad otrokom, bi to lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, ne pa v prepoved stikov, ki je nesorazmeren poseg. Predlagateljica sistematično trpinči A. in ne dovoli stikov. Sodišče bi moralo natančno raziskati dejansko stanje, ne pa slediti enostranskim navedbam predlagateljice. Otroku ni v korist, če se stiki med njim in staršem, s katerim ne živi, ne izvajajo. Doslej ugotovljene dejanske okoliščine ne izkazujejo za verjetno, da bo v bodoče trpinčil A. ali nad njo izvajal fizično ali psihično nasilje. Stike bi mu sodišče lahko prepovedalo le, če bi za A. pomenili psihično obremenitev ali bi bil z njimi ogrožen njen telesni ali duševni razvoj. Navedenega pa sodišče ni moglo ugotoviti, ker stikov že štiri leta nimata. A. je žrtev čustvene zlorabe predlagateljice; dogodke razlaga na način, ki kaže, da je bilo na njeno mišljenje in doživljanje vplivano s strani predlagateljice. Boji se ga lahko le zaradi sugestij predlagateljice, saj ga sama že štiri leta ni videla. Informirana je le o tem, kako sta oče in njegova družina slaba, predlagateljica in njena družina pa dobra. Splošno znano je, da v takem primeru lahko pride do motenj v razvoju otroka, zato je nujno v bodoče preprečiti, da bi nedopustna samovolja predlagateljice obveljala. Ocena sodišča v izpodbijanem sklepu ni pravilna, ni logična in ni življenjska. Gre za „kaznovanje“ zaradi njegovih preteklih dejanj. Nerealno je pričakovanje, da bo A. brez intenzivne psihoterapevtske obravnave in korenite spremembe odnosa predlagateljice izrazila željo po stikih z očetom, zato sodišče volje A. ne sme upoštevati. Nujno bi bilo z izvedencem odgovoriti na vprašanje, kakšna škoda bo nastala A. v kasnejšem obdobju, ker nimata stikov in ker predlagateljica kvarno vpliva na njen osebnostni razvoj. Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi do dopolnjenega 18. leta starosti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Ponavlja svoja stališča in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa ter predlaga, naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

5Pritožba ni utemeljena.

6Začasna odredba je eden od ukrepov, ki jih Družinski zakonik (DZ) predvideva za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Sodišče jo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen ZD), in sicer po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1), to je Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ); škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Škoda iz tretjega odstavka 157. člena DZ je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče glede na dejanske okoliščine konkretnega primera.

7Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, sodišče odločitev sprejme na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti, oziroma so prvi močnejši od drugih. O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče zato ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, temveč ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke o za odločitev o predlagani začasni odredbi relevantnih dejstvih so verjetnejše. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje to storilo. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče sklicuje na jasne in pravilne razloge izpodbijanega sklepa ter le kratko odgovarja na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP¹).

8Glede na prej navedena materialnopravna izhodišča bi moral nasprotni udeleženec, da bi uspel s predlogom za začasno odredbo, izkazati, da je zelo verjetno, da bo A. utrpela škodo, če se ne bo takoj povečal obseg stikov, določenih s sklepom sodišča, ter da je škoda posledica aktivnega ravnanja ali opustitve predlagateljice. O škodi zaradi premajhnega obsega stikov navedb in dokazov ni. Pritožnik izhaja iz dejstva, da se stiki v resnici ne izvajajo, vendar pa o tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni odločilo. Zato odgovor na pritožbene navedbe o škodi zaradi neizvajanja stikov ni potreben.

9Četrto pripravljalno vlogo je nasprotni udeleženec vložil v spis po izdaji izpodbijanega sklepa. Vloge, ki je v času odločanja v spisu (še) ni, sodišče pač ne more upoštevati. Tudi pritožbeno sodišče ne, saj o pritožbi odloča glede na stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa. Zato ne bo odgovarjalo na navedbe iz četrte pripravljalne vloge nasprotnega udeleženca.

10Zbranega je dovolj procesnega gradiva, da je sodišče lahko sprejelo odločitev o predlagani začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ima dovolj podatkov za odločitev o začasni odredbi in na katere že izvedene dokaze se je oprlo ter zakaj. V tej fazi postopka ni bilo dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov in obrazložiti, zakaj katerega dokaza ni izvedlo.

11Za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj ogroženosti otroka. Drugih okoliščin, na primer otrokovih koristi, v odločbi, v kateri odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni treba ugotavljati². Ureditve stikov pod nadzorom CSD nasprotni udeleženec ni predlagal niti sodišče z izpodbijano odločbo ni odločalo o takih stikih. Pritožbene navedbe o tem so brezpredmetne.

12Ali je nasprotni udeleženec slab oče, ki ogroža A., je odločilno za odločitev o predlogu predlagateljice, za odločitev o predlagani začasni odredbi pa je, ko je bilo že obrazloženo, bistveno, ali je oziroma bo A. povzročena škoda na telesnem in duševnem zdravju in razvoju, če ne bo imela z nasprotnim udeležencem več stikov, kot je določeno s sodno odločbo iz leta 2012, pri čemer bi morala biti škoda v vzročni zvezi z ravnanji predlagateljice. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je izdelala v tem postopku angažirana izvedenka, izhaja, da se nasprotni udeleženec slabo kontrolira, izkazuje agresivno vedenje, izraža sovražnost in slabšalno govori o predlagateljici, da pomanjkljivo pozna potrebe A., je nekritičen in prepričan v svoj prav ter da je A. bila travmatizirana ob dogodkih nasilja nasprotnega udeleženca, zato ima do njega negativen odnos in odklanja stike z njim, navezana je na predlagateljico, ki prepoznava njene potrebe in ustrezno skrbi zanjo. Izvedenka je ugotovila, da A.-jino odklanjanje nasprotnega udeleženca ni posledica indoktrinacije s strani predlagateljice. Izvedenka je na pisne pripombe nasprotnega udeleženca odgovorila na naroku. Vztrajala je pri stališčih, zavzetih v pisnem izvedenskem mnenju. Da je predlagatelj agresiven, potrjuje več listin v spisu: policijski zapisniki o sprejemu ovadbe z dne 12. 4. 2014 in 9. 9. 2016, zapisniki CSD, odredbe o prepovedi približevanja in sodba Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 14380/2017. Trditve o trpinčenju in indoktrinaciji A. s strani predlagateljice so zaenkrat povsem neizkazane. Glede na navedene okoliščine konkretnega primera je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.

13Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14V postopkih za varstvo koristi otroka se o stroških postopka ne odloča glede na uspeh strank, zato ni razloga, da pritožbeno sodišče ne bi že v tej fazi postopka ravnalo po prvem odstavku 165. člena ZPP in odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker gre v postopku za ureditev razmerij obeh strank postopka z njunim otrokom, je odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ ZPP se v tem nepravdnem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.
² Gl. komentar k 161. členu v: Komentar družinskega zakonika, red. dr. B. Novak, izdal Uradni list RS leta 2019, str. 514.