VSL Sodba V Cpg 777/2019

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi delnega umika tožbenega zahtevka za znesek 12,85 EUR v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku za plačilo 13,69 EUR s pripadki (II. točka izreka) v preostelem delu za plačilo 61,30 EUR s pripadki pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 132,90 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

2Presodilo je, da je tožena stranka Pogodbo o javni priobčitvi fonogramov št. ... z dne 7. 2. 2017, s katero sta pravdni stranki določili višino mesečnega nadomestila za javno priobčitev fonogramov za objekt Frizerski salon ... v znesku 10,02 EUR (Priloga A1, v nadaljevanju: Pogodba) preklicala z dopisom z dne 17. 3. 2017. Odločilo je, da je bila tožena stranka navkljub prenehanju veljavnosti Pogodbe na podlagi 130. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP)¹ dolžna tožeči stranka za vtoževano obdobje plačevati nadomestilo za javno priobčitev fonogramov v višini 6,09 EUR mesečno. Ker je tožena stranka prostovoljno plačevala nadomestila v višini 4,14 EUR, je sodišče prve stopnje nadalje odločilo, da je tožena stranka iz naslova nadomestil za javno priobčitev fonogramov dolžna tožeči stranki plačati še 13,69 EUR. V višjem znesku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Proti III. in IV. točki izreka izpodbijane sodbe je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).² Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in v celoti ugodi zahtevku tožeče stranke, s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov odgovora na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je kolektivna organizacija za upravljanje pravic glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Tožena stranka je uporabnik varovanih del iz repertoarja tožeče stranke. Pravdni stranki sta 7. 2. 2017 sklenili Pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala plačati nadomestila za javno priobčitev fonogramov v višini 10,02 EUR od 1. 6. 2013 dalje (2. in 7. člen Pogodbe). Tožeča stranka je v tem postopku skladno z načelom pacta sunt servanda vtoževala plačilo računov izstavljenih na podlagi Pogodbe, in sicer: računa št. 000 za oktober 2017 (delno) ter računov št. 001, 002, 003 in 004 za maj, junij, julij in avgust 2018 (Priloge A3 do A7). Vtoževala je tudi plačilo nadomestila po določilu 14. člena ZPreZP v višini 40,00 EUR (Priloga A8).

7Tožena stranka je plačilu nasprotovala. Trdila je, da je svoje obveznosti iz naslova javnega priobčevanja fonogramov v celoti izpolnila s tem, ko je tožeči stranki za celotno vtoževano obdobje prostovoljno plačevala nadomestilo v višini 4,14 EUR za posamezni mesec na podlagi določil Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (v nadaljevanju: SS 2006)³ in pravnomočne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 4526/2013 z dne 3. 9. 2014. Trdila je tudi, da Pogodba ni bila veljavno sklenjena ter da jo je z dopisom z dne 17. 3. 2017 (Priloga B2) preklicala in je zato ne zavezuje. Vztrajala je, da za vtoževano obdobje tožeči stranki iz naslova nadomestila za javno priobčitev fonogramov ne dolguje ničesar.

8Sodišče je v vsakem posameznem pravdnem postopku vezano na postavljene zahtevke ter trditve in dokaze pravdnih strank podane v tem postopku. Različna odločitev sodišča v podobnih postopkih zato ne predstavlja nujno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker tožeča stranka v tem postopku ni z ničemer pojasnila, kako bi morebiten obstoj kršitev v drugem podobnem postopku vplival na pravilnost odločitve v tem postopku, se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o neenakem stališču sodišča prve stopnje do vprašanja veljavnosti pogodbe v podobnih postopkih ne bo opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9Sodišče prve stopnje se je do preklica (odpovedi) Pogodbe s strani tožene stranke opredelilo točkah 9 do 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zaključilo je, da dopis tožene stranke z dne 17. 3. 2017 (priloga B2), predstavlja preklic Pogodbe v smislu 5. člena Pogodbe. Razlogi sodišče prve stopnje so jasni, logični in prepričljivi, zato jim pritožbeno sodišče v celoti sledi. Besedila dopisa tožene stranke, da zahteva sklenitev nove pogodbe, v kateri bo nadomestilo za javno priobčitev fonogramov določeno skladno z veljavnimi predpisi (SS 2006) in sodno odločbo IV Pg 4526/2013 z dne 3. 9. 2014 v višini 4,14 EUR ter da bo v nasprotnem primeru še naprej mimo pogodbe plačevala nadomestilo v znesku 4,14 EUR mesečno, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožena stranka Pogodbo preklicala - odpovedala. Tožena stranka namreč ni več soglašala z bistveno sestavino pogodbe, z v pogodbi dogovorjeno mesečno višino nadomestila za javno priobčitev fonogramov. Že zato bi moralo biti tožeči stranki jasno, da je tožena stranka od sklenjene Pogodbe odstopila.

10Zmotno je pritožbeno stališče, da je za preklic pogodbe potrebna izrecna izjava stranke, da pogodbo preklicuje. Zadostuje izjava iz katere nedvomno izhaja, da si sodelovanja v takšni obliki, kot izhaja iz sklenjene pogodbe ne želi več. To pa iz dopisa tožene stranke z dne 17. 3. 2017, kot je že pojasnjeno, nedvomno izhaja. To nenazadnje izhaja še iz treh vsebinsko podobnih dopisov tožene stranke, in sicer dopisov z dne 3. 4. 2017 (priloga B4), 11. 9. 2017 (Priloga B3) in 21. 9. 2017 (Priloga B5) ter ravnanja tožene stranke, ki je po preklicu Pogodbe prostovoljno poravnala svoje mesečne obveznosti v višini 4,14 EUR.

11Pritožbena primerjava zahteve za sklenitev nove pogodbe in odstopa od Pogodbe v tem primeru z ureditvijo v delovnem pravu je neustrezna, saj gre za dve bistveno drugačni situaciji. Razlike so očitne tako v položaju strank kot tudi v njihovih pravicah in dolžnostih. Logično je, da delovnopravni predpisi ščitijo delavca kot šibkejšo in ranljivo stranko in zato v okoliščinah, ki bi lahko imele za delavca škodljive posledice (odpoved pogodbe), določajo dodatna varovala. Na drugi strani pa obstaja zakonsko predpisana dolžnost uporabnikov fonogramov za plačilo predpisanega nadomestila. Na kakšen način bodo uporabniki plačevali predpisano nadomestilo pa je v njihovi sferi. Zato se lahko svobodno odločajo v kakšno razmerje (ali sploh) bodo stopili s tožečo stranko in kdaj bodo od njega odstopili. Kot je že pojasnjeno v tem primeru, glede na to, da v Pogodbi kakšen poseben postopek preklica (odstopa) od Pogodbe ni bil dogovorjen, zadostuje izjava, v kateri je volja stranke ustrezno izražena.

12Ne držijo pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje dopisu tožene stranke z dne 17. 3. 2017 pripisalo vsebino preklica mimo trditev tožene stranke. Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 24. 4. 2019 (glej list. št. 72) jasno navedla, da je dopis z dne 17. 3. 2017 štela kot preklic pogodbe v smislu 5. člena Pogodbe.

13Zmotne so tudi pritožbene trditve, da bi lahko sklenjena Pogodba skladno z načelom pacta sunt servanda prenehala le s soglasno voljo udeležencev. Prenehanje pogodbe s soglasno voljo udeležencev je le eden izmed možnih, zakonsko predvidenih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe. V primeru preklica pogodbe (odstopa od pogodbe) s strani ene stranke volja druge stranke na veljavnost preklica nima nobenega vpliva. Gre namreč za enostransko izjavo volje ene pogodbene stranke, ki vpliva na obstoj pogodbenega razmerja. Nasprotna stranka ustrezno izraženega preklica ne more anulirati. Uveljavlja lahko le pravice in zahtevke, ki ji jih v takšnem primeru zagotavlja pogodba ali veljavni predpisi.

14Upoštevajoč vse navedeno je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je Pogodba zaradi preklica s strani tožene stranke prenehala veljati 18. 3. 2017.

15Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

16Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

17Stroški tožene stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife⁴ ob upoštevanju, da je bila vrednost predmeta 61,30 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 250 točk za odgovor na pritožbo ter 2 odstotne materialne stroške (5 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 311,1 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,6 EUR pa 186,66 EUR. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 21/1995 in naslednji.
² Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
³ Ur. l. RS, št. 107/2006.
⁴ Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.