VSL Sodba in sklep I Cp 2297/2019

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi glede plačila zneska 419,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2017 dalje do plačila, tožba pa se v delu zahtevanega plačila omenjenega zneska skupaj s pripadki zavrže; v II. točki izreka pa se sodba spremeni tako, da se znesek 122,40 EUR nadomesti z zneskom 61,2 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne, sodba sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nerazveljavljenem oziroma nespremenjenem delu (to je v I. točki izreka glede plačila preostalega zneska 419,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2017) potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi v roku 15-ih dni povrniti stroške tega pritožbenega postopka v višini 142,5 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je sodbo z dne 3. 10. 2019 odločilo:

- da je dolžan toženec tožnici v roku 8-ih dni plačati znesek 839,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka),

- da je dolžan toženec tožnici v roku 8-ih dni povrniti pravdne stroške v znesku 122,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v I. točki izreka spremeni tako, da tožbo v tem delu zavrže, v II. točki pa tako, da nasprotni stranki naloži vse njegove stroške postopka. Uvodoma pojasnjuje, kako naj bi sodišče odločilo oziroma kako je svojo odločitev obrazložilo. Opozarja, da iz tožničine trditvene podlage in iz odločbe UE ... z dne 30. 3. 2017 izhaja, da gre za dokončno in izvršljivo odločbo izdano v upravnem postopku s strani UE .... Taka dokončna, pravnomočna in izvršljiva upravna odločba je sama po sebi izvršilni naslov na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zato tožeča stranka ni imela ob vložitvi nobenega pravnega interesa zoper toženca vlagati tožbo na vračilo veteranskega dodatka za leto 2016 v znesku 419,61 EUR, saj je bilo o tem že odločeno v 4. točki odločbe UE ... z dne 30. 3. 2017. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi moralo sodišče tožbo v tem delu zavreči. Poleg tega ne moreta biti o isti terjatvi oziroma dolgu izdana dva izvršilna naslova v dveh različnih postopkih, in sicer eden v upravnem in drugi v sodnem postopku. Z izpodbijano sodbo tožencu ni mogoče v plačilo naložiti nekaj, kar mu je bilo naloženo v plačilo z upravno odločbo izdano v upravnem postopku. V zvezi z veteranskim dodatkom za leto 2017 oziroma za prve tri mesece leta 2017 v znesku 419,61 EUR velja smiselno enako kot za veteranski dodatek za leto 2016. Za odločanje o vrnitvi le-tega je pristojen upravni organ - UE ... v upravnem postopku, ki bi moral o tem izdati ustrezno dokončno in izvršljivo odločbo in ne sodišče. Ker je sodišče v sodnem postopku odločalo o zadevi, ki spada v pristojnost UE ... oziroma za katero je predviden upravni postopek na podlagi ZUP, je bila narejena bistvena kršitev določb postopka, prav tako je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP¹). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti namreč dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6Tožnica uveljavlja v predmetni zadevi vrnitev preplačila tožencu izplačanega veteranskega dodatka,² in sicer za mesece oktober, november in december leta 2016 v skupni višini 419,61 EUR in za prve tri mesece leta 2017 v enaki višini. V tožbi je pojasnila, da je bila s strani UE ... dne 30. 3. 2017 izdana odločba (priloga A2), s katero je bila odpravljena odločba istega organa z dne 6. 7. 2016, na podlagi katere je prišlo v relevantnem obdobju do preplačila dodatka. Gre torej za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve (glej 190. člen OZ³), kakor je to navajala že tožnica, izpostavilo pa tudi sodišče prve stopnje (glej 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), sama pritožba pa temu niti ne oporeka. Za odločanje o zahtevkih glede teh na podlagi samega zakona (OZ) nastalih civilnopravnih terjatev so pristojna sodišča splošne pristojnosti, in sicer ne glede na to, ali je pravno podlago za izplačilo, ki je kasneje odpadla, predstavljala pogodba ali odločba.⁴ Tudi okoliščina, ali bi tožnica do povračila tega preveč plačanega zneska lahko prišla tudi z izdajo odločbe v obnovljenem upravnem postopku, na predhodno ugotovitev o civilno-pravni naravi terjatve in posledični pristojnosti sodišča (splošne pristojnosti) ne vpliva oziroma ne pomeni, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni bilo pristojno za odločanje o tožničinem premoženjskem zahtevku.⁵

7Pritožnik pa utemeljeno navaja, da mu je bil v 4. točki izreka prej omenjene odločbe UE ... z dne 30. 3. 2017 (ki je po tožbenih navedbah postala pravnomočna dne 8. 9. 2017), preplačani veteranski dodatek za leto 2016 v znesku 419,61 EUR (že) naložen v plačilo, kar pomeni, da tožnica z izvršilnim naslovom v tem delu že razpolaga. Zato pritožba upravičeno poudarja, da tožnica v omenjenem delu pravnega interesa (pravne koristi) za tožbo nima. Glede na to, da je pravni interes (korist) za tožbo procesna predpostavka, bi jo moralo v tem obsegu (torej glede zahtevka na plačilo 419,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2017) kot nedopustno zavreči že sodišče prve stopnje (glej tudi 274. člen ZPP). Ker tega ni storilo, je to sodišče pritožbi v tem delu ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje (delno) razveljavilo in tožbo zavrglo samo.⁶ Posledično pa je bilo potrebno spremeniti tudi stroškovno odločitev (358. člen ZPP). Ker je tožnica uspela samo s polovico svojega zahtevka, ji je dolžan toženec povrniti polovico vseh v postopku na prvi stopnji nastalih potrebnih pravdnih stroškov v višini 122,40 EUR, torej znesek 61,2 EUR (2. odstavek 154. člena ZPP).

8Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nerazveljavljenem oziroma nespremenjenem delu (to je v I. točki izreka glede plačila preostalega zneska 419,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2017) potrdilo (353. člen ZPP).

9Z ozirom na to, da je toženec s pritožbo delno (polovično) uspel, mu je dolžna tožnica povrniti polovico njegovih z vložitvijo pritožbe nastalih stroškov (drugi odstavek 154. v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožencu so nastali stroški za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife⁷), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR), 22% DDV in stroške sodne takse za pritožbo (102,00 EUR) skupaj znaša 285,00 EUR. Tožencu gre zato povračilo v višini 142,5 EUR.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Glej Zakon o vojnih veteranih, Uradni list RS, št. 63/95, s kasnejšimi spremembami.
³ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Glej 99. in 101. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, s kasnejšimi spremembami) oziroma 30. in 32. člen ZPP.
⁵ Torej tudi glede povrnitve dodatka za prve tri mesece leta 2017 (odločitev o katerem toženec izpodbija z ugovorom o nepristojnosti).
⁶ Glej J. Zobec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2009, tretja knjiga, str. 443.
⁷ Uradni list RS, št. 2/2015, s kasnejšimi spremembami.