UPRS Sodba III U 269/2019-7

Tožba se zavrne.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnice, ki jo je vložila dne 9. 10. 2019, za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na I. stopnji v nepravdni zadevi tega sodišča št. III N 147/2019, ki se vodi zaradi odvzema otroka in omejitve starševske skrbi. V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da morata biti v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati izpolnjena tako finančni pogoj, ki ga urejajo določbe 12., 13. in 14. člena ZBPP, ter vsebinski pogoj, določen v 24. členu tega zakona. Sodišče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne že, kolikor prosilec ne izpolnjuje enega od teh dveh pogojev.

2Tožena stranka pojasnjuje, da je po preučitvi tožničine prošnje, listinskih dokazil in izjave tožnice, na podlagi 14. člena ZBPP v zvezi z 10. in 11. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) prišla do zaključka, da je pri ugotavljanju tožničinega premoženjsko dohodkovnega stanja treba upoštevati tri družinske člane, to je, poleg tožnice, še njenega zakonskega partnerja A.A. in mladoletnega sina B.B.. Višino premoženja družine je tožena stranka ugotavljala v skladu s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 17. in 18. členom ZUPJS. Na podlagi bančnih podatkov je ugotovila, da je na dan vložitve prošnje tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči A.A. na svojih transakcijskih računih izkazoval sredstva v višini 25.797,15 EUR, poleg tega pa je tudi lastnik vrednostnih papirjev, in sicer rednih delnic družb G. d.d., in H. d.d., katerih skupna vrednost glede na borzno kotacijo pri Ljubljanski borzi, d.d., na dan 24. 10. 2019 znaša 125.130,00 EUR.

3Premoženjski cenzus, to je višina premoženja, do katere se brezplačne pravne pomoč še dodeli, je določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre in znaša na posameznega prosilca oziroma njegovo družino kot celoto 19.304,64 EUR. Ker premoženje tožničine družine, že zgolj glede na opisano stanje transakcijskih računov in vrednost delnic presega ta znesek, tožnica ne izpolnjuje materialnega oziroma premoženjskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato tožena stranka z izpodbijano odločbo njeno prošnjo zavrnila.

4Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi smiselno predlaga, naj jo sodišče odpravi ter ji dodeli zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Res je sicer, da je poročena, vendar pa od moževega premoženja ne dobiva ničesar. Je brez zaposlitve in ne prejema nobene socialne pomoči. Z možem sicer bivata na istem naslovu, vendar v ločenih stanovanjih in vsak svoje življenje. Ko ga prosi za denar, je nejevoljen in ji da od 5 do 10 EUR. Pri reševanju njene situacije, ko so ji odvzeli otroka in se ta nahaja v zavetišču Palčica v Grosupljem, nujno potrebuje brezplačno pravno pomoč, saj je tudi brez svojcev.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Poudarja, da tožnica v tožbenih navedbah ne izpodbija nosilnih razlogov odločbe, njene navedbe pa so tudi nedovoljene tožbene novote. Kot bistveno izpostavlja, da je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice treba upoštevati tudi njenega moža in otroka. Izjeme, to je osebe, ki se za potrebe postopka odobritve brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo, določa četrti odstavek 14. člena ZBPP. Po tej določbi se ne upoštevajo dohodki družinskega člana takrat, ko je ta v sodnem postopku v vlogi nasprotne stranke oziroma nasprotnega udeleženca. Poleg tega so v 11. členu ZBPP taksativno naštete tiste osebe, ki so izvzete iz ugotavljanja materialnega položaja prosilca. Nobena od teh zakonskih določb pa ni podlaga, da bi bil v konkretnem primeru pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja izvzet njen zakonec. Zakonec je skladu s 3. točko 11. člena ZUJPS lahko izvzet, kolikor s prosilcem ni več v življenjski skupnosti oziroma v družinski povezanosti in ko je začet postopek razveze zakonske zveze. V tožničinem primeru slednji pogoj ni izpolnjen, kar je tožena stranka ugotavljala z dodatno poizvedbo z dne 8. 11. 2019. Zakonsko zvezo s A.A. je sicer sklenila že v letu 1998, to je pred več kot 21 leti. Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot družinska člana tudi sama navedla A.A. in mladoletnega otroka in pri tem ni navajala nobenih zadržkov, kot jih sedaj navaja v tožbi, pa tudi sicer so ti pravni nerelevantni.

6Sodišče je odgovor na tožbo zaradi dodatnih poizvedb tožene stranke o obstoju tožničine zakonske zveze s A.A. oziroma o morebitnem postopku za njeno razvezo, vročilo tudi tožnici, ki pa nanj ni odgovorila.

7Tožba ni utemeljena.

8Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, kar vse je pojasnila in utemeljila v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišče zato razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9Tožena stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP in ustaljeno sodno prakso pravilno ugotavlja, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjena tako finančni oziroma materialni pogoj kot tudi vsebinski oziroma objektivni pogoj. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg prosilca upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP), pri tem pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Skladno s tem je zato pri ugotavljanju premoženja prosilca in njegovih družinskih članov treba izhajati iz določbe 17. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje osebe šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje. Ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri osebi, kolikor prej navedeno premoženje dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. za posameznega prosilca oziroma za njegovo družino kot celoto, ne glede na število družinskih članov. Ker osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18 EUR¹, tožena stranka pravilno ugotavlja, da je njegov 48-kratnik 19.304,64 EUR, kar je cenzus premoženja, do katerega se še odobri brezplačna pravna pomoč.

10Tožnica ugotovitvam tožene stranke glede višine premoženja njenega moža A.A. ne ugovarja in zato sodišče šteje, da ni sporno, da podatki na njegovih računih izkazujejo denarna sredstva v višini 25.797,15 EUR, podatki o vrednostnih papirnih pa njihovo vrednost v višini 125.130,00 SIT. Že zgolj ti podatki o premoženju tožničine družine kažejo, da je premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči bistveno presežen in da tožnica zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev te pomoči.

11Kljub tem nespornim ugotovitvam pa tožnica v tožbi izpostavlja, da z možem bivata v ločenih stanovanjih ter da iz njegovega premoženja ne dobiva ničesar. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnica tega med postopkom ni navajala, pač pa v svoji vlogi kot družinska člana navedla tudi moža in sina. Četudi so njene tožbene navedbe, da z možem bivata ločeno, sicer tožbena novota, ki, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 niso dopustne, pa se je do teh navedb tožena stranka v odgovoru na tožbo kljub temu opredelila. Pravilno pojasnjuje, da se po določbi 3. točke 11. člena ZUPJS zakonec pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva, če sta izpolnjena dva pogoja: če zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti, ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali je zakonec pogrešan. Četudi bi sledili tožničinim navedbam, da z možem živita v ločenih stanovanjih na istem naslovu ter da živita vsak svoje življenje (česar pa ni z ničemer izkazala in zato teh navedb tudi ni mogoče sprejeti kot relevantnih), pa postopek za razvezo njune zakonske zveze ni začet, kar pomeni, da pogoji za izvzetje tožničinega moža pri ugotavljanju njenega materialnega položaja niso izpolnjeni.

12Sodišče povzema, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot je opisano v prejšnjih odstavkih ter zato njeno prošnjo za dodelitev te pomoči zavrnila. Skladno s tem zaključuje, da tožničina tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje, pomembno za odločitev v zadevi, pa med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ II. točka Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 (Uradni list RS, št. 46/19)