VSRS Sklep III Ips 229/2008

Reviziji se v delu, v katerem se nanaša na zahtevek zoper drugega toženca, ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v tem delu razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

1Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

2Spor se nanaša na Zastopniško pogodbo, ki jo je tožeča stranka sklenila s prvo toženko. Zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti je tožeča stranka od prve toženke zahtevala plačilo odškodnine za nastalo škodo v višini 2.400,000.000,00 SIT (sedaj 10,015.022,53 EUR), od drugega toženca, kot prokurista prve toženke, pa plačilo odškodnine v višini 1.200,000.000,00 SIT (sedaj 5,007.511,27 EUR), oboje skupaj z zamudnimi obrestmi.

3Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka zoper prvo toženko, ker je na podlagi drugega odstavka 492. člena ZPP štelo, da je tožba v tem delu umaknjena. Tožbo zoper drugega toženca pa je kot nepopolno zavrglo, ker tožeča stranka v danem roku ni sporočila njegovega pravilnega naslova.

4Odvetniška družba A. (v nadaljevanju: odvetniška družba) je za tožečo stranko vložila pritožbo zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje. Ob tem je priložila pooblastilo, ki ga je za tožečo stranko podpisal njen prokurist Z. D., ki je že v postopku pred sodiščem prve stopnje opravljal posamezna pravdna dejanja zanjo. Sodišče (prve stopnje) je izhajajoč iz stališča, da lahko prokurist po zakonu opravlja le materialnopravne posle, odvetniško družbo s sklepom pozvalo, da v roku osmih dni predloži „odobritev tožeče stranke za vložitev tožbe, pripravljalne vloge z dne 21. 3. 2006, za udeležbo na naroku dne 23. 3. 2006 in za vložitev pritožbe.“ V odgovor na poziv je tožeča stranka sama (B. s.p.) sodišču posredovala pooblastilo, s katerim je Z. D. (kot svojega moža) pooblastila, da jo v tem postopku v celoti zastopa, hkrati pa zraven zapisala: „Prav tako izjavljam, da je tudi vsa dosedanja opravila in dejanja v zvezi s tem gospodarskim sporom izvajal kot moj pooblaščenec, z mojim vedenjem in z mojim izrecnim pristankom“ (priloga A 60 v spisu). Sodišče prve stopnje je nato pritožbo tožeče stranke poslalo v reševanje sodišču druge stopnje, ki pa jo je na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo. Presodilo je, da odvetniška družba ni predložila pooblastila, podpisanega s strani tožeče stranke osebno, niti ni izkazala njene odobritve za vložitev pritožbe. Prokurist, ki je podpisal pooblastilo odvetniški družbi, pa za to ni izkazal potrebnega posebnega pooblastila.

5Tožeča stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

6Pri vpogledu v sodni register je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila prva toženka 7. 3. 2008 izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi česar je postopek zoper njo od takrat dalje prekinjen (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker je bilo to še preden sta ji bila izpodbijani sklep sodišča druge stopnje in zoper njega vložena revizija (veljavno) vročena, Vrhovno sodišče o reviziji glede zahtevka zoper njo zaenkrat ne more odločiti (drugi odstavek 207. člena ZPP). Zato je odločilo le o reviziji glede zahtevka zoper drugega toženca.

7Revizija je bila vročena drugemu tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

8Revizija (glede zahtevka zoper drugega toženca) je utemeljena.

9Presoja sodišča druge stopnje, da sta pooblastitev ter odobritev splošna in da prokurist z njima ni izkazal pooblastila za pooblastitev odvetniške družbe za vložitev pritožbe, ni pravilna. Odobritev že opravljenih procesnih dejanj, ki so bila opravljena z vedenjem in izrecnim pristankom tožeče stranke, je splošna v smislu načina opisa (odobrenih dejanj), ne pa tudi v smislu nedoločenega obsega odobrenih dejanj. Ker gre za že opravljena procesna dejanja, je njihov obseg določen, tožeči stranki pa, po njeni navedbi, tudi v celoti znan, tako da je jasno, da je odobrila tudi prokuristov podpis pooblastila odvetniški družbi. Zahteva po odobritvi vsakega procesnega dejanja posebej bi lahko bila potrebna v primerih, ko stranka ne bi poznala poteka pravde in ne bi vedela, katera dejanja je njen pooblaščenec opravljal, v okoliščinah konkretnega primera, ko je prokurist dejanja opravljal z vedenjem in pristankom tožeče stranke, pa bi bila zgolj sama sebi namen.

10Posebno pooblastilo, oziroma naknadna odobritev, pa v obravnavanem primeru tudi sicer nista bila potrebna. Po 35. členu ZGD-1 namreč prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V okvir pravne sposobnosti družbe sodi tudi procesna sposobnost družbe (drugi odstavek 4. člen ZGD-1 z naslovom pravna osebnost določa: družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene). Skupno branje 35. in 4. člena ZGD-1 nasprotuje zaključku, da ZGD-1 pri naštevanju upravičenj prokurista določa le materialnopravne posle, kar je v komentarju, na katerega se sklicuje sodišče druge stopnje,(1) edini argument za stališče, da prokurist brez posebnega pooblastila ne more zastopati v pravdi, niti za to pooblastiti drugega.

11Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku(2) kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila. To v obravnavanem primeru pomeni, da je bil Z. D. kot prokurist tožeče stranke tudi brez posebnega pooblastila upravičen podeliti pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje tožeče stranke v pravdnem postopku.

12Zaradi zmotne presoje, da odvetniška družba ni bila pooblaščena za vložitev pritožbe, je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke nepravilno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je Vrhovno sodišče njegov sklep v delu, v katerem se nanaša na drugega toženca, razveljavilo in mu zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Komentar 78. člena ZPP v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 341, točka 7. Enako tudi Komentar 98. člena ZPP Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 406, točka 6.

Op. št. (2): Navedeno ne izključuje določb o postulacijski sposobnosti. Prokurist lahko kot pooblaščenec nastopa v postopku pred okrožnim, višjim ali vrhovnim sodiščem, če ima opravljen pravniški državni izpit, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa le, če je odvetnik (87. člen ZPP).