VSM Sklep I Cpg 6/2020

I. Pritožbi se ugodi, sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za izključitev družbenika – tožene stranke iz družbe K. d.o.o. (I. točka izreka) in tožečima strankama naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov za ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja oziroma je njihovo izvedbo zavrnilo s pavšalno obrazložitvijo, da je pravno relevantno dejansko stanje razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov. Prav tako kršitev pravice do izjave tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, ker le-to v posledici materialnopravno zmotnega stališča, da tožena stranka, ki ni več poslovodja družbe K. d.o.o. in njen večinski družbenik, družbi ne more več povzročati škode, sploh ni presojalo zatrjevanih razlogov za izključitev tožene stranke iz družbe. Tožeča stranki je kot razlog za izključitev družbenika iz družbe na podlagi določila tretjega odstavka 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) zatrjevala številna protipravna ravnanja tožene stranke, ki predstavljajo grobo kršitev družbene pogodbe in zaradi katerih je bilo porušeno zaupanje med družbeniki, ki je ključnega pomena za delovanje družbe z omejeno odgovornostjo, katere posebnost je prav tesnejša povezanost med družbeniki. Sodišče prve stopnje se niti do zatrjevanih kršitev, niti do izpostavljenega pomanjkanja zaupanja tožeče stranke v toženo stranko, ni z ničemer opredelilo, pač pa le napačno in protispisno zaključilo, da so toženi stranki bile praktično iste kršitve očitane že v postopku pred naslovnim sodiščem v zadevi I Pg 918/2016, kjer je bil zahtevek za izključitev tožene stranke iz družbe K. d.o.o. pravnomočno zavrnjen. To ne drži. Tožeča stranka je poleg izgube zaupanja v toženo stranko v obravnavani zadevi izpostavila več nepravilnosti pri opravljanju poslovodne funkcije tožene stranke, ki v postopku v zadevi I Pg 918/2016 niso bile zatrjevane, kaj šele, da bi se sodišče do njih opredelilo. Vprašanje porušenih odnosov in zaupanja pa s stališča tožeče stranke do tožene stranke še ni bilo presojano, kajti v zadevi I Pg 918/2016 sta izključitev tožene stranke iz družbe Kovinar d.o.o. zahtevala družba K. d.o.o. in nekdanji družbenik A.K. st., ne pa tožeča stranka. Zaradi vsega navedenega tako tožeča stranka uveljavlja kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklicujoč se na posamezne primere iz sodne prakse (sodba VSK Cpg 27/2011 z dne 13. 5. 2011, sodba in sklep VSM I Cpg 375/2013 z dne 16. 1. 2014 in sodba VSL I Cpg 1545/2013 z dne 13. 5. 2014) tožeča stranka dodaja, da sam zakon utemeljenih razlogov za izključitev družbenika iz družbe ne opredeljuje izključno, ampak podaja le nekaj primerov, ki vsi kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje družbenika in njegovo krivdo. Kljub temu, da so takšni primeri najbolj jasni, pa niso edini - izključitev je možna tudi iz drugih utemeljenih razlogov. Takšen utemeljen razlog lahko predstavlja tudi obstoj odnosov med družbeniki, ki ne dopuščajo sodelovanja, kot je sicer nujno oz. predvideno po družbeni pogodbi, česar pa sodišče prve stopnje kljub zatrjevanju tožeče stranke ni presojalo. Kot napačno nazadnje tožeča stranka graja še stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, in sicer glede upravičenosti tožene stranke do povračila potnih stroškov pooblaščenca, saj si ga je zavestno izbrala izven kraja sedeža sodišča, ter odločitev glede teka 15-dnevnega paricijskega roka. Glede na podane pritožbene navedbe tožeča stranka predlaga spremembo izpodbijane odločitve oziroma podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sodbo preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP ter pri tem ugotovilo, da pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Tožeča stranka (družbenik družbe K. d.o.o.) s tožbo uveljavlja izključitev (so)družbenika - tožene stranke iz družbe K. d.o.o.

7Materialnopravno podlago za obravnavo takšnega zahtevka predstavlja določilo tretjega odstavka 501. člena ZGD-1, po katerem sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo. Zakon razlogov za izključitev ne našteva taksativno, temveč le primeroma našteva nekaj razlogov, ki utemeljujejo izključitev družbenika iz družbe. Vsem je skupno, da morajo biti dovolj resni, da upravičujejo tako skrajni ukrep, kot je izključitev družbenika iz družbe. Pod utemeljene razloge v smislu tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 pa ne sodijo le krivdna dejanja, kot v 10. tč. obrazložitve sodbe navaja sodišče prve stopnje. Odločilno je le, ali ravnanja, ki jih toženi stranki očita tožeča stranka, predstavljajo utemeljen razlog za izključitev iz družbe (tako VS RS sodba III Ips 10/2012 z dne 25. 3. 2014).

8V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskega razmerja med družbo in poslovodjo, pač pa lahko hkrati pomeni dejansko podlago za izključitev takega družbenika iz družbe (VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005 z dne 1. 2. 2007).

9Prav tako iz sodne prakse in pravne teorije izhaja, da je utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe tudi, da med družbeniki, ne glede na krivdo kogarkoli, obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.¹ V ta okvir je mogoče šteti tudi dejstva, ki ne učinkujejo neposredno v družbi², vendar se njihove posledice v družbi vseeno lahko čutijo.³ Tako so lahko utemeljen razlog za izključitev družbenika iz d.o.o. tudi njegova ravnanja, zaradi katerih je porušeno zaupanje med družbeniki, kar onemogoča njihovo nadaljnje sodelovanje (tako tudi VSC sodba in sklep Cpg 161/2018 z dne 7. 11. 2018).

10Tožeča stranka je v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek utemeljevala z več ravnanji tožene stranke, ki jih je ta storila v svojstvu poslovodje družbe K. d.o.o. (nesklicevanje skupščine družbe, neutemeljena izplačila potnih stroškov, plačila energentov, ki niso bili naročeni niti porabljeni za namene družbe, plačila izvajalcem v zvezi z obnovo stanovanjske hiše toženčevih hčera, neutemeljena izplačila štipendij, prodaja odpadnega materiala družbe, posel v zvezi s prodajo osebnega vozila v lasti družbe, neutemeljena nakazila denarnih sredstev na zasebne račune in druge nepravilnosti). Zatrjevala je, da je tožena stranka z očitanimi ravnanji grobo kršila družbeno pogodbo, ker je s protipravnimi ravnanji porušila zaupanje med družbeniki družbe, kar onemogoča njihovo nadaljnje sodelovanje.

11Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo dejstvo, da se toženi stranki kot razlog za izključitev iz družbe očitajo kršitve, ki naj bi jih tožena stranka opravila v svojstvu poslovodje in ne v svojstvu družbenika, pri čemer pa tožena stranka družbe K. d.o.o. ne zastopa več vse od 6. 6. 2016, hkrati pa je od dne 15. 12. 2016 le še družbenik s poslovnim deležem v višini približno 4 % osnovnega kapitala, zato po mnenju sodišča prve stopnje nevarnosti, ki jo zasleduje tožeča stranka s tožbo v obravnavani zadevi ni več (tč. 13 in 14. obrazložitve sodbe). Sodišče prve stopnje dodaja še, da zatrjevane kršitve tudi, če bi se izkazale za resnične, ne bi upravičevale skrajnega ukrepa kot je izključitev družbenika iz družbe. V zvezi z očitanimi kršitvami se sodišče prve stopnje sklicuje še na pravnomočno odločitev Okrožnega sodišča v Mariboru v zadevi I Pg 918/2016 z dne 8. 11. 2017, kjer je sodišče zavrnilo izključitev tožene stranke iz družbe K. d.o.o. in navaja, da so bile v tistem postopku toženi stranki očitane praktično iste kršitve kot v obravnavani zadevi.

12Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da tožena stranka ni več poslovodja in večinski družbenik družbe K. d.o.o., očitane kršitve pa naj bi opravil v vlogi poslovodje, glede na prej izpostavljena materialnopravna izhodišča in stališča pravne teorije ter sodne prakse, ni zadosten razlog, ki bi onemogočal izključitev takšnega družbenika iz družbe, v kolikor bi se izkazalo, da sicer obstajajo utemeljeni razlogi, ki upravičujejo njegovo izključitev. Utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe so lahko tudi ravnanja družbenika, s katerimi je bilo tako grobo poseženo v bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. t.j. v tesnejšo povezanost med družbeniki in zaupanje med njimi, da njihovo medsebojno sodelovanje ni več mogoče. In prav slednje je tožeča stranka zatrjevala, sodišče prve stopnje pa se do njenih navedb ni z ničemer opredelilo. K temu je treba dodati, da zgolj slabi osebni odnosi med družbeniki, njihovo medsebojno nerazumevanje ali zamere seveda ne utemeljujejo izključitve družbenika iz družbe. Če pa porušeno zaupanje izvira iz kakšnih ravnanj družbenika, ki so bila npr. storjena v škodo družbe in/ali družbenikov, pa čeprav v preteklosti, pa to lahko predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. Utemeljenost tožbenega zahtevka pa je seveda odvisna od kritične presoje trditev in dokazov obeh pravdnih strank.

13O zatrjevanih protipravnih ravnanjih tožene stranke izpodbijana sodba praktično nima nobenih razlogov⁴, sodišče prve stopnje niti ni izvajalo dokazov za ugotovitev teh pravno odločilnih dejstev. Golo sklicevanje na zadevo I Pg 918/2016 in pavšalne navedbe o „praktično istih“ kršitvah ne omogočajo preizkusa sprejete odločitve. Že samo površna primerjava obravnavanih kršitev v zadevi I Pg 918/2016 in očitanih kršitev v obravnavani zadevi pokaže, da je tak zaključek sodišča ne samo neobrazložen, pač pa tudi neresničen. V obravnavani zadevi se namreč toženi stranki očita bistveno več in drugih kršitev kot v zadevi I Pg 918/2016.

14Sodišče prve stopnje bi se tako v obravnavani zadevi moralo opredeliti do obstoja zatrjevanih kršitev in za to izvesti potrebne dokaze ter se opredeliti do pomena teh kršitev oziroma njihovega vpliva na zaupanje med družbeniki (pravdnimi strankami) in njihovo tesnejšo povezanost, ki je potrebna za njihovo nadaljnje sodelovanje.

15Ker se sodišče prve stopnje do zatrjevanih pravno odločilnih dejstev ni opredelilo, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave in sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi z izvajanjem dokazov oziroma dodajanjem razlogov prvič šele na drugi stopnji, prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave in pravnega sredstva, je pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Zaradi vrnitve zadeve v novo sojenje po oceni sodišča druge stopnje tudi ne bo prišlo do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

16Napotki sodišču prve stopnje v novem sojenju izhajajo iz obrazložitve tega sklepa.

17Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

1Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ B. Zabel, veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, s. 145, 147.
² Torej ni nujno, da je posledica le-teh nastanek škode družbi.
³ S Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba Ljubljana 2009, s. 223.
⁴ Vsaj ne obrazloženo, le z zaključkom, da tudi če bi se očitana ravnanja izkazala za resnična, ne bi utemeljevala ukrepa izključitve družbenika iz družbe.