VSL Sodba I Cpg 128/2019

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki IV. c) izreka spremeni tako, da je druga tožnica le prvi toženki dolžna povrniti pravdne stroške, in sicer v višini 378,41 EUR;

v preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v po njej izpodbijanih, a nespremenjenih točkah II. b), III., IV. a) in IV. č) izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v po njej izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je v točkah I., II. a) in IV. b) izreka, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Toženki morata v razmerju do tožnika preklicati navedbe, dane v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 4306/2014 v vlogah z dne 28.10.2015: „Pri poslih, ki jih [P. d. d.] sklepa na podlagi zlobiranih dogovorov, pa [P. d. d.] zahteva plačilo provizije na način, ki ni zakonit (to je zahteval R. V. preko posrednika M. D. tudi od [družbe U. d. o. o.], pa se je temu uprla, zato je nastala zamera R. V.),“ in z dne 27.11.2015, da „je določena oseba od direktorja [družbe U. d. o. o.] zahtevala podkupnino v obliki plačila določenega zneska na račun gospodarske družbe v lasti sorodnika te osebe“, tako da v 15 dneh Okrožno sodišče v Ljubljani v gospodarskem sporu, ki se vodi pod VIII Pg 4306/2014, obvestita, da te navedbe niso resnične in da jih preklicujeta.

2a) Prva toženka se mora tožniku za citirane navedbe v 15 dneh tudi pisno opravičiti.

b) Tožbeni zahtevek, da se mora tožniku za zgoraj citirane navedbe opravičiti tudi druga toženka, se zavrne.

3V celoti se zavrne tožbeni zahtevek za preklic navedb in za opravičilo, kot izhaja iz I. točke tega izreka, v razmerju med tožnico in med obema toženkama.

4a) Tožnik in druga toženka v razmerju drug do drugega trpita vsak svoje pravdne stroške.

b) Prva toženka mora tožniku za njegove pravdne stroške povrniti 598,29 EUR.

c) Tožnica mora toženkama za njune pravdne stroške povrniti vsaki po 201,48 EUR.

č) Obe zavezanki za plačilo stroškov morata svojo obveznost izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka tega roka do plačila.

2Zoper navedeno sodbo, in sicer zoper zoper točke II. b), III., IV. a), IV. c) in IV. č) izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tudi (prvi) tožnik in (druga) tožnica). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku ter drugi toženki naloži, da je dolžna prvemu tožniku povrniti pravdne stroške tega postopka, ter obema toženkama, da sta dolžna drugi tožnici povrniti pravdne stroške tega postopka, in sicer vse v roku 15 dni, potem pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje do plačila. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v II. b), III., IV. a), IV. c) in IV. č) točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Prav tako se zoper navedeno sodbo, in sicer zoper točke I., II. a), IV. b) in IV. c) izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju tudi prva in druga toženka). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi v I., II. a), IV. b) in IV. c) točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je pritožbene stroške.

5Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

6Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke:

7Drži sicer, da je druga tožnica (P. d. d.) zahtevala, da toženki tudi v razmerju do nje prekličeta sporne navedbe v vlogah z dne 28.10.2015 in z dne 27.11.2015¹ v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 4306/2014, ter da se ji zanje pisno opravičita, ne pa denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vendar je za vse navedene civilne sankcije v zvezi s posegi v osebnostno sfero posameznika (134. oziroma 178. ter 183. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) nujna predpostavka kršitev njegove osebnostne pravice - v obravnavanem primeru okrnitev ugleda oziroma dobrega imena pravne osebe.² Slednja sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje kot spoštovanje pravne osebe v družbi oziroma njeno veljavo v očeh drugih.^{3 4} Toda v zadevnem primeru, kjer ne gre za žaljivo obdolžitev objavljeno v medijih oziroma sredstvih javnega obveščanja,⁵ pač pa je ta bila podana v posameznih vlogah v prej navedenem pravdnem postopku, kršitev ugleda oziroma dobrega imena druge tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča ni samoumevna in očitna.⁶ Druga tožnica bi zato morala konkretno pojasniti, kako je ravno zaradi spornih navedb v navedenih vlogah trpel njen ugled oziroma dobro ime - torej, kako je bilo z njimi poseženo v tisto osebnostno dobrino, ki ji omogoča, da v družbi opravlja funkcijo, zaradi katere je bila ustanovljena in zaradi katere ji pravni red priznava, da je sama subjekt pravic in obveznosti⁷ (t. j. opravljanje pridobitne dejavnosti⁸).⁹ Sicer je v pravdnem postopku na glavni obravnavi javnost načeloma lahko navzoča,¹⁰ navajanje nepreverjenih žaljivih očitkov nasprotni stranki pri zasledovanju uspeha v pravdi pa v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic,¹¹ vendar druga tožnica ni podala konkretnih pojasnil, kako naj bi se ravno prek zadevnih spornih vlog z očitki o podkupovanju seznanil relevantni poslovni prostor (v očeh katerega naj bi prišlo do zmanjšanja njenega ugleda oziroma okrnitve dobrega imena), zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu¹² pravilno zavrnilo (točka III. izreka izpodbijane sodbe). Zgolj nakazana hipotetična možnost, da bi se z žaljivo obdolžitvijo prek navedenih vlog lahko seznanil širši krog ljudi, tako ne zadošča.^{13 14} Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje končno ne more vplivati niti dejstvo, da je prva toženka oziroma njen zakoniti zastopnik A. A. na spletnih straneh objavljal enake in podobne očitke.¹⁵ V konkretni zadevi sta namreč predmet presoje zgolj navedeni vlogi z dne 28.10.2015 in z dne 27.11.2015 ter ne morebitna naknadna ravnanja prve toženke oziroma njenega zakonitega zastopnika, ki s tožbenim zahtevkom niso zajeta.¹⁶

8Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ima vtoževano opravičilo po vsebini reparacijski pomen in je zato ena od predpostavk za utemeljenost tega zahtevka obstoj krivde kršitelja,¹⁷ ter da je za presojo slednjega pri drugi toženki (odvetniški družbi), ki je obravnavani vlogi sestavila in vložila v imenu in za račun prve toženke kot njena pravdna pooblaščenka (4. odstavek 87. člena ZPP), odločilno merilo, ali je bilo v času oprave spornega procesnega dejanja¹⁸ očitno, da sodeluje ali pomaga pri strankinem (prvo toženkinem) laganju ali zlorabi pravic - torej, da je vedela, da v imenu in za račun prvo toženke uveljavlja nekaj, kar je laž¹⁹ (v zvezi s čimer je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki).²⁰ Takšnemu materialnopravnemu stališču ne nasprotuje niti tožeča stranka v pritožbi. Izpodbija le oceno sodišča prve stopnje, da ji ni uspelo dokazati zahtevane oblike krivde druge toženke, vendar, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, njeno razlogovanje ni utemeljeno. S tem, ko toženki nista uspeli z dokazovanjem razlogov za izključitev protipravnosti zadevnih spornih navedb (to je, da bi imeli utemeljene razloge za to, da sta verjeli v njihovo resničnost), ne pomeni avtomatično, da je druga toženka vedela, da to, kar je zapisala v obravnavanih vlogah, ni res. Gre namreč za dve različni predpostavki, ki sta potrebni za utemeljenost zahtevka za opravičilo druge toženke in se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (protipravnost navedb) ne pomeni nujno tudi obstaja druge (zgoraj pojasnjene oblike krivde, ki se zahteva za drugo toženko).²¹ Ker za zaključek, za kakršnega se zavzema tožeča stranka, tudi sicer ni opore v spisovnem gradivu,²² je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na opravičilo druge toženke prvemu tožniku (točka II. b) izreka izpodbijane sodbe).

9Kolikor tožeča stranka odločitvi o pravdnih stroških nasprotuje z argumentom nepravilnosti izpodbijanega dela odločitve o glavni stvari, njena pritožba ni utemeljena. Vendar pa je materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se odvetniku oziroma odvetniški družbi priznana nagrada za delo v primerih, ko je storitev opravil(a) zase.²³ Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v točki IV. c) izreka spremenilo tako, da mora druga tožnica zgolj prvi toženki povrniti pravdne stroške, in sicer v višini 378,41 EUR.²⁴

10V preostalem delu (t. j. glede točk II. b), III., IV. a) in IV. č) izreka izpodbijane sodbe) pa po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker prav tako tudi niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke v tem (preostalem) delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II. b), III., IV. a) in IV. č) izreka potrdilo. Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).²⁵

O pritožbi tožene stranke:

11Tožena stranka s pritožbo v pretežni meri izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ji ni uspelo dokazati razlogov, ki bi izključili protipravnost spornih navedb, danih v obravnavanih pripravljalnih vlogah v gospodarskem sporu VIII Pg 4306/2014 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pri tem neutemeljeno daje pretiran poudarek delu zapisnika o zaslišanju priče B. B. (formalni direktor prve toženke v obdobju od 18.2.2011 do 9.12.2014²⁶) z dne 7.4.2016 v omenjenem postopku VIII Pg 4306/2014, in sicer v delu, ko je povedal, da kar ni na korupcijski pogon, naj bi ugasnilo (priloga B11 spisa, str. 4). Glede na vse izvedene dokaze in uspeh celotnega postopka sodišče prve stopnje temu delu zapisnika o zaslišanju nekdanjega direktorja prve toženke utemeljeno ni pripisovalo bistvenega pomena. Iz omenjenega zapisnika namreč izhaja tudi, da je B. B. izpovedal, da je vsa komunikacija s prvim tožnikom glede projekta ... potekala korektno in da je bil prvi tožnik projektu naklonjen.²⁷ V predmetnem postopku pa navedena priča kljub pravilnemu vabljenju na narok dne 27.9.2018 ni pristopila in svojega izostanka ni opravičila.²⁸ Tožena stranka je nato predložila pisno izjavo B. B. z dne 24.9.2018 (priloga B14 spisa), pri njegovem zaslišanju pa ni več vztrajala.²⁹ V tej pisni izjavi je B. B. sicer (precej na splošno) navedel, da je naknadno izvedel, da naj bi C. C. prepričeval A. A. (sedanjega direktorja prve toženke), naj v zvezi z realizacijo projekta ... plača določeno vsoto denarja na poslovni račun družbe od žene prvega tožnika ter da je po njegovem prepričanju zaradi zavrnitve tega predloga s strani prve toženke projekt propadel. Vendar pa v zaslišanju pred policijo v predkazneskem postopku, ki se je na podlagi ovadbe prve toženke oziroma (njenega sedanjega direktorja) A. A. vodil (tudi) zoper prvega tožnika zaradi očitane zahteve po podkupnini,³⁰ B. B. podkupnine sploh ni omenjal.³¹ Podobno gre ugotoviti tudi glede priče D. D. (v relevantnem obdobju pri prvi toženki zadolženega za tehnične zadeve oziroma razvijanje software-a), ki v predmetnem postopku prav tako ni pristopil na narok dne 27.9.2018 in svojega izostanka ni opravičil. V pisni izjavi z dne 7.9.2018 je navedel, da naj bi slišal C. C. govoriti, da bo za izpeljavo projekta ... potrebno nakazati okoli 200.000,00 EUR kot nakazilo po pogodbi o oglaševanju s katero od družb, povezanih z družinskim članom enega od članov uprave, najverjetneje prvega tožnika, ter da naj bi bilo neplačilo podkupnine razlog za neizvedbo projekta (priloga B15 spisa). Vendar tudi D. D. v policijskem zaslišanju v predkazenskem postopku podkupnine ni niti omenil.³² Neutemeljeno tožena stranka sodišču očita tudi, da bi moralo ravnanje C. C. drugače presoditi. Ravnanja oziroma izjave C. C. so bile za razliko od zgoraj navedenih prič vseskozi skladne in konsistentne. V policijskem zaslišanju ni omenjal podkupnine,³³ v pisni izjavi v prilogi A8 spisa, pisni izjavi z dne 3.10.2018³⁴ ter v izpovedbi na naroku za glavno obravnavo dne 27.9.2018³⁵ pa je celo izrecno zanikal, da bi preko njega prvi tožnik predlagal prvi toženki plačilo kakršnekoli podkupnine. Na verodostojnost njegovih navedb po presoji pritožbenega sodišča ne more vplivati okoliščina, da je v času pogajanj druge tožnice in prve toženke glede projekta ... nastopal kot pooblaščenec prve toženke³⁶, zato v zvezi s tem tudi ni nikakršnega nasprotja v razlogih izpodbijane sodbe. Končno je kakršnekoli zahteve po podkupnini zanikal tudi prvi tožnik, zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 28.6.2018.³⁷ Glede na pojasnjeno pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je imela utemeljene razloge, da bi verjela v resničnost zapisanih spornih trditev. Domnevno subjektivno prepričanje B. B., D. D. in A. A. o resničnosti teh spornih navedb ne more predstavljati utemeljenih razlogov. Kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, gre za vire informacij iz sfere tožene stranke same, za katere ni dokazala, da jih je ustrezno preverila (npr. pri tožeči stranki ali osebah, ki naj bi ji bile blizu) in torej ne morejo predstavljati zadostne dejanske podlage za sporne očitke.³⁸ Glede na pravkar pojasnjeno utemeljeni razlogi tudi ne morejo izhajati iz ovadbe, ki jo je v zvezi z zadevnimi očitki podala prva toženka sama (oziroma zanjo A. A.),³⁹ pri čemer je ta bila nato (ker ni bil podan utemeljen sum) tudi zavržena.⁴⁰

12Ker sta prva in druga toženka sporne trditve podali v postopku VIII Pg 4306/2014 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani⁴¹ kot pojasnilo, zakaj naj ne bi prišlo do realizacije projekta ... po obstoječi Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 25.9.2013⁴² oziroma zakaj naj ne bi prišlo do sklenitve nove pogodbe,⁴³ so z vidika predmetnega postopka relevantni tudi bistveni elementi dejanskega stanja v omenjeni zadevi opr. št. VIII Pg 4306/2014. V zvezi s tem sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da neprerekane navedbe tožeče stranke ter izvedeni dokazi potrjujejo njeno tezo o nerealizaciji projekta ... (to je, da ni obstajala zaveza druge tožnice naročiti vnaprej določeno količino izdelkov ..., pač pa je bila naročena količina odvisna od prodajne uspešnosti, da so potekala pogajanja za sklenitev nove pogodbe, a so bila med strankama razhajanja glede njenih bistvenih sestavin (količine in cene), da druga tožnica ni prekinila komunikacije s prvo toženko, da je druga tožnica tržila ..., da so pogajanja o novi pogodbi nekoliko zastala zaradi očitkov prve toženke o nespoštovanju dogovorov in da je prva toženka odstopila od Pogodbe),^{44 45} ter da so zato zadevni očitki o korupciji še dodatno neutemeljeni.⁴⁶

13Nedvomno so zadevne trditve tožene stranke objektivno žaljive, saj gre za očitek storitve kaznivega dejanja, kar je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.⁴⁷ Da so tožniku porušile notranje dostojanstvo in povzročile psihično trpljenje ter da je v zvezi z njimi moral dajati razna pojasnila, je ta navedel že v prvi pripravljalni vlogi z dne 14.6.2018.⁴⁸ Tožena stranka teh navedb nato ni konkretizirano in obrazloženo prerekala, pri čemer (kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje) za poseg v čast prvega tožnika, ki je fizična oseba, sploh ni potrebno, da bi se s temi očitki razen njega seznanil še kdo drug.⁴⁹ Prvi tožnik je zatem na naroku za glavno obravnavo dne 28.6.2018 še izpovedal, da je v skladu z notranjimi pravili druge toženke moral o teh očitkih obvestiti internega revizorja in se nato pred nadzornim svetom druge tožnice zagovarjati, da je še vedno primeren in ustrezen za funkcijo člana njene uprave, kar vse ga je diskreditiralo in postavljalo v položaj, da se je moral braniti in pojasnjevati, da gre za laži.⁵⁰ Prav tako pa je tudi priča E. E. (soproga prvega tožnika), zaslišana na naroku za glavno obravnavo dne 27.9.2018, potrdila, da je bil prvi tožnik zaradi zadevnih očitkov močno osebno prizadet in ogorčen ter da se je postavilo tudi vprašanje njegove primernosti za funkcijo člana uprave druge tožnice.⁵¹ Glede na pojasnjeno pritožbeni očitki, da naj ne bi bilo dokazano, da sta bila s spornimi trditvami prizadeta čast in dobro ime prvega tožnika, ne držijo.

14Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo naravo pravnega razmerja med prvo toženko in drugo toženko kot pravdno pooblaščenko prve na podlagi mandatne pogodbe ter v skladu s tem pravilno presojalo njuno ravnanje in odgovornost. Sodišče prve stopnje drugi toženki ni naložilo, da se mora za sporne trditve opravičiti prvemu tožniku (točki II. b) izreka izpodbijane sodbe), zato pritožba v tem delu ni razumljiva. Glede pritožbenih navedb, da bo z izvršitvijo sodbe kršena obveznost druge toženke kot pooblaščenke prve toženke, v kolikor ji slednja ne bo dala navodil za preklic spornih trditev, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se mandat v nobenem primeru ne more nanašati na očitno protipravna ravnanja.

15Končno je pravilna tudi izpodbijana odločitev o stroških pravdnega postopka v točki IV. b) izreka prvostopenjske sodbe. Glede spremembe stroškovne odločitve v točki IV. c) izreka izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče podalo razloge že v zvezi s pritožbo tožeče stranke in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje v celoti sklicuje.⁵²

16S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

17Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu (točke I., II. a) in IV. b) izreka)⁵³ potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

18O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča in tožena stranka s pritožbama zoper odločitev o glavni stvari nista uspeli,⁵⁴ tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo tožene stranke ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Prilogi A4 in A5 spisa.
² Npr. N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 757, 760 in 1058, D. Jadek Pensa: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 780 in 1018 ter odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 238/2015 z dne 15.6.2017 in opr. št. II Ips 274/2013 z dne 4.6.2015.
³ Smiselno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. 184/2000 z dne 15.11.2000 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3942/2010 z dne 27.10.2010.
⁴ Pravna oseba kot umetna tvorba nima bioloških lastnosti, ki so potrebne za čustvovanje in za oblikovanje zavesti o lastni vrednosti, zaradi česar pojmovno ni mogoče govoriti o varovanju njene časti. Pravna oseba ima torej le pravico do ugleda in dobrega imena. Do posega v slednjega pa po naravi stvari lahko pride le, če se z žaljivimi očitki seznanijo tudi relevantne druge osebe. Pri pravnih osebah za sklepčnost tožbe, s katero uveljavlja pravno varstvo v zvezi s posegom v njen ugled in dobro ime, tako ne zadoščajo navedbe, da so bile neresnične in žaljive trditve posredovane zgolj pravni osebi sami (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 510/2017 z dne 5.4.2017).
⁵ Takšen primer obravnava npr. Vrhovno sodišče RS v sodbi, opr. št. II Ips 274/2013 z dne 4.6.2015, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka.
⁶ Na navedeno je smiselno opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo (list. št. 22 spisa), v prvi pripravljalni vlogi z dne 24.1.2017 (list. št. 29 in 31 spisa) ter v četrti pripravljalni vlogi z dne 27.6.2018 (list. št. 105 in 106 spisa).
⁷ D. Jadek Pensa: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 781 in 782.
⁸ Prvi odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1).
⁹ Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 510/2017 z dne 5.4.2017.
¹⁰ Npr. členi 4, 293 do 297 ter 322 ZPP.
¹¹ 9. člen ZPP.
¹² To je v delu, ki se nanaša na drugo tožnico.
¹³ Smiselno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2303/2017 z dne 29.11.2017.
¹⁴ Da bi novinar, ki je bil kot edini predstavnik javnosti prisoten na naroku za glavno obravnavo dne 28.1.2016 v zgoraj omenjeni pravdni zadevi, sporne navedbe povzel in jih objavil oziroma o njih poročal, pa tožeča stranka ni zatrjevala.
¹⁵ Priloge A27 do A32 spisa.
¹⁶ Podobno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2303/2017 z dne 29.11.2017.
¹⁷ Smiselno npr. D. Jadek Pensa: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 1019, N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 757, 1057, 1058 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 313/2013 z dne 24.4.2013.
¹⁸ Torej ob upoštevanju dejanskega stanja ex ante in ne ex post.
¹⁹ V dvomu mora ravnati v korist svoje stranke.
²⁰ Smiselno 23. in 137. člen Ustave RS, 2. odstavek 147. člena in 1. odstavek 768. člena OZ, 1. odstavek 43. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike ter 9. člen ZPP.
²¹ Smiselno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 254/2018 z dne 17.10.2018.
²² Dejstva in okoliščine, ki jih tožeča stranka izpostavlja v pritožbi kažejo le na neuspešen poskus toženk dokazati, da sta imeli utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih zapisov, ni pa mogoče na njihovi podlagi s potrebno gotovostjo zaključiti, da je druga toženka v času sestave teh vlog vedela, da je v njih zapisala neresnične trditve.
²³ Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1534/2016 z dne 7.12.2016 in opr. št. II Cpg 505/2016 z dne 15.6.2016.
²⁴ Pritožbeno sodišče prvi toženki ni priznalo stroškov za drugo vlogo z dne 24.1.2017 (red. št. 8 spisa), ker bi lahko te navedbe podala že v odgovoru na tožbo. Z njo je le dopolnjevala svoj odgovor na tožbo oziroma dodatno odgovarjala na navedbe v tožbi, saj tožeča stranka v tem času ni vložila nobene nove vloge. Pritožbeno sodišče prvi toženki tudi ni priznalo povišanja nagrade za zastopanje več strank (7. člen Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami, OT)), saj kot že pojasnjeno odvetniški družbi za zastopanje same sebe nagrada ne pripada. Skupno je tako prva toženka upravičeno priglasila 1.325 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, povečanju za materialne stroške in za DDV, znese 756,81 EUR. Pri tem pa pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da je prva toženka uspela le v razmerju do druge tožnice, in da ji zato gre le polovica tega zneska, torej 378,41 EUR.
²⁵ Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge. V kolikor tožeča stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi (npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24.6.2003 (2. točka obrazložitve) in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22.5.2018).
²⁶ Med strankama nesporno dejstvo, enako pa izhaja tudi iz pisne izjave B. B. v Prilogi B14 spisa, uradnega zaznamka policije z dne 31.7.2015 v prilogi A40 spisa ter zgodovinskega izpisa iz sodnega registra za prvo toženo stranko v prilogi A35 spisa.
²⁷ Priloga B11 spisa, str. 4.
²⁸ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo dne 27.9.2018, list. št. 170 in 171 spisa.
²⁹ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo dne 27.9.2018, list. št. 171 spisa.
³⁰ Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani o zavrženju ovadbe z dne 31.5.2016 v prilogi A10 spisa in zapisnik o policijskem zaslišanju prvega tožnika z dne 24.11.2015 v prilogi A45 spisa.
³¹ Uradni zaznamek policije o zbranih obvestilih z dne 31.7.2015 v prilogi A40 spisa.
³² Uradni zaznamek policije o zbranih obvestilih z dne 20.11.2015 v prilogi A42 spisa.
³³ Uradni zaznamek policije o zbranih obvestilih z dne 10.8.2015 v prilogi A41 spisa.
³⁴ List. št. 194 in 195 spisa.
³⁵ Zapisnik o zvočnem posnetku glavne obravnave dne 27.9.2018, list. št. 181 do 191 spisa.
³⁶ Zapisnik o zvočnem posnetku glavne obravnave dne 27.9.2018, list. št. 183 spisa.
³⁷ Zapisnik o zvočnem posnetku glavne obravnave dne 28.6.2018, list. št. 129 spisa.
³⁸ Smiselno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3129/2016 z dne 12.4.2017.
³⁹ Zapisnik o policijskem zaslišanju prvega tožnika z dne 24.11.2015 v prilogi A45 spisa.
⁴⁰ Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani o zavrženju ovadbe z dne 31.5.2016 v prilogi A10 spisa.
⁴¹ V navedenem postopku je prva toženka od druge tožnice zahtevala povrnitev škode v skupni višini 21.048.838,00 EUR, ki naj bi jo utrpela v posledici odstopa od Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 25.9.2013 zaradi domnevnih protipravnih ravnanj druge tožnice (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 4306/2014 z dne 2.6.2016 v prilogi A26 spisa ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1376/2016 z dne 17.5.2018 v prilogi A39 spisa).
⁴² Priloga B3 spisa.
⁴³ Npr. navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, list. št. 18 do 25 spisa.
⁴⁴ Npr. listine v prilogah A12 do A15, A17 do A18, A20 do A24, A26, A39, B4, B5 in B8 spisa ter izpovedbi prvega tožnika (list. št. 127 do 136 spisa) in priče C. C. (list. št. 181 do 191 spisa).
⁴⁵ Teh ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka s pritožbo niti ne izpodbija, meni le (kot že pojasnjeno), da niso relevantne.
⁴⁶ V ta kontekst prekinitve poslovnega sodelovanja druge tožnice in prve toženke pri projektu ... je sodišče prve stopnje umestilo tudi spletne objave vsebinsko podobnih očitkov s strani direktorja prve toženke A. A. (za katere je bilo s sklepoma o začasni odredbi v prilogah A33 in A34 spisa (do stopnje verjetnosti) prav tako ugotovljeno, da nimajo stvarne podlage), teh objav pa (kot že pojasnjeno) tožbeni zahtevek ne zajema.
⁴⁷ Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2019/2018 z dne 9.1.2019 in opr. št. I Cp 3129/2016 z dne 12.4.2017.
⁴⁸ List. št. 71 spisa.
⁴⁹ Smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 510/2017 z dne 5.4.2017 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3942/2010 z dne 27.10.2010.
⁵⁰ Zapisnik o zvočnem posnetku glavne obravnave dne 28.6.2018, list. št. 134 spisa.
⁵¹ Zapisnik o zvočnem posnetku glavne obravnave dne 27.9.2018, list. št. 180 in 181 spisa.
⁵² Točka 9 obrazložitve te sodbe.
⁵³ Točko IV. c) izreka prvostopenjske sodbe, ki jo je izpodbijala tudi tožena stranka, je pritožbeno sodišče spremenilo, ker je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke.
⁵⁴ Kadar stranka uspe s pritožbo le glede odločitve o stroških postopka, sodna praksa šteje tak uspeh kot neznaten (npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3077/2016 z dne 1.3.2017 in opr. št. I Cp 1537/2016 z dne 1.6.2016, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2679/2015 z dne 21.12.2015 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2910/2014 z dne 20.5.2015).