VSL Sklep Cst 50/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega končanja postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. I Pg 1413/2013.

2Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Upnik je vložil odgovor na pritožbo, na katerem predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V tej zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 9. 2019 (p.d. 21) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, ker je presodilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga, saj je verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, kot tudi, da je dolžnik insolventen (prim. peti odstavek 239. člena in 3. točko 231. člena ter 1. alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izkazana terjatev upnika napram dolžniku v skupni višini 540.574,28 EUR, ki presega 3-kratnik njegove plače, dolžnik pa je v zamudi s plačilom te terjatve več kot dva meseca, saj zamuja vse od leta 2017 dalje, pri čemer dolžnik ni lastnik nepremičnin. Vendar je višje sodišče ugodilo pritožbi dolžnika in sklep o začetku postopka osebnega stečaja razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Zavzelo je stališče, da je upnik z listinsko dokumentacijo sicer prepričljivo izkazal poroštveno obveznost dolžnika, s tem pa nanj prevalil dokazno breme, da se kot porok ni veljavno zavezal. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da je dolžnik uveljavljal ugovor ničnosti oziroma neučinkovitosti pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine in posledično svoje poroštvene zaveze, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo, s tem pa je dolžniku odreklo presojo njegovih ugovorov. Za zaključek, da dolžnik dokaznega bremena ni zmogel, bi moralo sodišče prve stopnje ugovore dolžnika obravnavati in se do njih opredeliti (ali postopek prekiniti če predhodnega vprašanja (ne)veljavnosti poroštvene zaveze ne bo samo reševalo (prim. 206. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP)).

6V ponovljenem postopku je sodišče postopek prekinilo do pravnomočnega končanja postopka I Pg 1413/2013, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju zaradi ugotovitve veljavnosti pogodbe o finančnem leasingu med glavnim dolžnikom A. d.o.o. in upnikom.¹ Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je predhodni stečajni postopek smotrno prekiniti, ker je sodišče v zadevi I Pg 1413/2013 že imenovalo izvedenca finančne stroke. Ker ima odločitev o začetku stečajnega postopka za dolžnika daljnosežne in v marsikaterem primeru nereverzibilne posledice, mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, sploh, če na podlagi terjatve izkazuje tako procesno legitimacijo kot tudi obstoj insolventnosti dolžnika. Zato bi moralo sodišče tudi v predhodnem stečajnem postopku izvesti dokazni postopek skladno z 8. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP na način, kot bo to storilo pravdno sodišče v matičnem postopku I Pg 1413/2013. Sodišče tako tudi v stečajnem postopku kljub vezanosti na načelo hitrosti postopka (48. člena ZFPPIPP) ne bi moglo postopati hitreje, kot bo to storilo pravdno sodišče, s čimer bo zagotovljena zakonitost in pravilnost sodnega varstva. S prekinitvijo predmetnega postopka bo tudi pravdna zadeva postala nujna, kot na stečajni postopek vezana zadeva v smislu 8. točke 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) in je tako zagotovljeno tudi spoštovanje načela hitrosti postopka po 48. členu ZFPPIPP.

7Niso relevantna pritožbena izvajanja glede napačne ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bila v zadevi I Pg 1413/2013 vložena tožba na ugotovitev veljavnosti sporne pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnik sam poudarja, da upnik v navedenem pravdnem postopku zahteva plačilo denarne terjatve (dolžnik se brani z ugovorom neveljavnosti pogodbenega razmerja), v stečajnem postopku se za ugotovitev upnikove procesne legitimacije ugotavlja verjetnost obstoja terjatve in okoliščina, ali dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca; če pa naj bi bila predmetna terjatev edina neplačana terjatev dolžnika (v to smer gredo navedbe dolžnika), je obstoj terjatve materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka, t. j. insolventnosti dolžnika, in ne zadošča le verjetna izkazanost, pač pa mora biti izpolnjen dokazni standard prepričanja o obstoju terjatve. Čeprav sodišče v stečajnem postopku tudi samo ugotavlja obstoj terjatve, je vendar matični postopek pravda I Pg 1413/2013. Zato prekinitev postopka sama po sebi ne predstavlja nujno napačne uporabe 13. člena v zvezi 206. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, kot trdi pritožnik. Prav pa ima pritožnik, da sodišče prve stopnje ni pretehtalo v zadostni meri, ali s prekinitvijo postopka do pravnomočnega končanja pravde ne bo kršeno načelo hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP) in posledično pravica dolžnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oz. pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

8Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je s prekinitvijo predhodnega stečajnega postopka tudi pravdna zadeva, vezana na ta postopek, postala ob smiselni uporabi 8. točke 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) nujna zadeva. Vendar pritožba pravilno opozarja, da ZFPPIPP vendarle zagotavlja več kavtel kot sam ZPP in predstavlja zato večje jamstvo za pospešitev postopka.²

9Pritožnik tudi pravilno izpostavlja, da je v času prekinitve predhodnega stečajnega postopka v negotovem položaju, kar zna biti zanj zelo neugodno. ZFPPIPP veže nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka na dan, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, ki ga mora sodišče objaviti v istem dnevu, v katerem je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (prim. prvi odstavek 244. člena in tretji odstavek 242. člena ZFPPIPP). Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen (kot v konkretnem primeru), v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP). Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Pritožnik zato pravilno opozarja, da negotovost glede njegovega pravnega položaja zaradi možnosti retroaktivne omejitve poslovne sposobnosti ne sme zaradi prekinitve predhodnega stečajnega postopka za nedoločen čas trajati nerazumno dolgo.

10Sodišče prve stopnje je sicer pravilno obrazložilo, da ima odločitev o začetku stečajnega postopka za dolžnika daljnosežne in v marsikaterem primeru nereverzibilne posledice. Vendar pa dolžnik v pritožbi sam izpostavlja, da je zanj nevzdržna tudi negotovost položaja, ki zaradi prekinitve postopka lahko ogrozi njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodna praksa je v nekaterih zadevah sicer zavzela stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar je pri tem sodišče upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera.³ V navedenih zadevah je pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka vložil upnik zaradi pospešitve stečajnega postopka, sodišče pa je tehtalo med pravno varnostjo upnika in težo posega v pravice dolžnika. Pri tem ni mogoče prezreti, da ima upnik v nasprotju z dolžnikom še druge pravne možnosti za zagotovitev varstva svojih pravic poleg stečaja (npr. izvršba). Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je prej izjema kot pravilo in po oceni pritožbenega sodišča terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka. Prav ima tudi upnik, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da je postopek insolventnosti v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku. Poseg v pravice dolžnika pa mora biti potreben, primeren in ustrezen glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pretehtati sorazmernost konkretnega ukrepa, s katerim se posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj višje sodišče zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe ni moglo samo odpraviti navedene kršitve (25. člen Ustave RS). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na navedbe dolžnika o dolgotrajnosti postopka preveriti prognozo, v kolikšnem času bo rešena pravda I Pg 1413/2013. Če bo ugotovilo, da bi prekinitev postopka prekomerno posegla v pravico do sodnega varstva, bo moralo obravnavati ugovore dolžnika zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja in se do njih opredeliti, kot izhaja že iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 501/2019.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

¹ Pritožba pravilno opozarja, da je predmet postopka I Pg 1413/2013 zahtevek upnika na plačilo terjatve, ki naj bi izvirala iz kršitve pogodbenih določil sporne pogodbeo finančnem leasingu nepremičnine, pri čemer je tožba uperjena zoper A. d.o.o. kot glavnega dolžnika in stečajnega dolžnika kot poroka. Dolžnik ugovarja veljavnosti pogodbe.
² Prim. člene 48, 239, 241, 125 ZFPPIPP.
³ Prim. VSL sklepi Cst 217/2019, Cst 228/2019, Cst 179/2018, drugače VSL sklep Cst 263/2018, kjer je višje sodišče ugodilo pritožbi upnika in sklep o prekinitvi postopka razveljavilo.