VSL Sklep Cst 496/2019

I. Pritožbi upraviteljice se ugodi in se nadomestni sklep se razveljavi.

II. Pritožbe upnikov se zavrnejo in se sklep o preizkusu terjatev z dne 3. 9. 2019 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev v izpodbijanem delu (glede napotitve teh upnikov na pravdo) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev z dne 3. 9. 2019 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev v delu, ki je relevanten za odločanje v tem postopku, na postopek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja ločitvenih pravic navedenih upnikov, ki so bile preizkušene v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zap. št. 4, 5 in 6, napotilo upnike 1. RS, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Kočevje, 2. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

2Zoper navedeni sklep so vložili vsebinsko enake pritožbe upniki: 1. RS, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Kočevje, 2. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Navajali so, da bi morala biti po 308. členu ZFPPIPP na postopek za uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane ločitvene pravice napoten stečajna upraviteljica, saj je bila ločitvena pravica prijavljena na podlagi izvršilnega naslova, kot izhaja iz 17. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ.

3Stečajna upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. Navajala je, da upniki ločitvene pravice niso pridobili z vpisom v zemljiško knjigo.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom ugodilo pritožbam upnikov: 1. RS, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Kočevje, 2. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana in 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana ter sklep o preizkusu terjatev z dne 3. 9. 2019 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev delno spremenilo tako, da je na postopek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja (terjatev) ločitvenih pravic navedenih upnikov, ki so bile preizkušene v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zap. št. 4, 5 in 6, napotilo upraviteljico.

5Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna upraviteljica. Nadomestni sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 9. 2019 izpodbija v delu, s katerim je sodišče prve stopnje na postopek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja terjatev oziroma ločitvenih pravic napotilo upraviteljico.¹ Izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotno uporabljenega materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti upnike oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6Upniki so vložili vsebinsko enake odgovore na pritožbo. Navajajo, da so ločitveno pravico na 1/8 nepremičnine (stavbe), ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pridobili na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. Z ... z dne 13. 4. 2018, ki je postal pravnomočen 18. 5. 2018. Navajajo tudi, da je bil rubež nepremičnine izveden dne 30. 10. 2018 in objavljen v Uradnem listu dne ... ter je tako pridobil pomen zaznambe izvršbe. Kot pojasnjujejo, do izdaje dopolnilnega sklepa o dedovanju D 77/82 z dne 28. 8. 2019 stečajna dolžnica zemljiškoknjižno ni bila solastnica parcele, na kateri stoji stavba, zato niso mogli opraviti potrebnih dejanj za vpis zastavne pravice v zemljiški knjigi, pač pa so zastavno pravico pridobili na podlagi javne objave zapisnika o rubežu v Uradnem listu. Navajajo, da je bila ločitvena pravica prijavljena na podlagi izvršilnega naslova, kot to izhaja iz 17. člena v zvezi s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ.

7Pritožba upraviteljice zoper nadomestni sklep je utemeljena. Pritožbe upnikov zoper sklep o preizkusu terjatev so neutemeljene.

8Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim nadomestnim sklepom (drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP) pritrdilo pritožbam navedenih upnikov in spremenilo sklep o preizkusu terjatev z dne 3. 9. 2019 v delu glede njihove napotitve na pravdo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Z nadomestnim sklepom je tako na postopek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja ločitvenih pravic navedenih upnikov, ki so bile preizkušene v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zap. št. 4, 5 in 6, namesto upnikov napotilo upraviteljico. Kot je sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je upraviteljica sicer navajala, da ločitvene pravice niso vpisane v zemljiško knjigo. Ker pa je ugotovilo, da so bile ločitvene pravice prijavljene na podlagi izvršilnega naslova, kot izhaja iz 17. člena v zvezi s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ, je sledilo pritožbam upnic in na podlagi 308. člena ZFPPIPP na pravdo napotilo upraviteljico.

9Upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni 306., 307. ali 308. členu tega zakona določeno drugače (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Pravila določena v 308. členu ZFPPIPP se uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 308. člena ZFPPIPP). V takem primeru mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, vložiti tožbo proti upniku, katerega ločitveno pravico je prerekal (tretji odstavek 308. člena ZFPPIPP).

10Kot pojasnjujejo upniki, so prijavili ločitveno pravico na stavbi št. 11 (last stečajne dolžnice do 1/8) na naslovu G., ki leži na parceli ID znak 001 in ID znak 002. Stavba ni vpisana v zemljiško knjigo. Menijo, da je treba glede napotitve na pravdo uporabiti pravilo iz prvega odstavka 308. člena ZFPPIPP, ker je ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa o zavarovanju. Sklicujejo se tudi na zapisnik o rubežu.

11Izvršilni naslov je kvalificirana, praviloma javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena.² Izvršilni naslovi so našteti v 17. členu ZIZ in med njimi so tudi izvršljive sodne odločbe in sodna poravnava. Vendar pa vsaka sodna odločba ni izvršilni naslov. Izvršilni naslov je torej npr. kondemnatorna sodna odločba, izdana v pravdnem postopku, ki je postala pravnomočna in pri kateri je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Na podlagi te je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je bila dolžniku naložena v plačilo. Izvršilni naslov so lahko sicer tudi sklepi, izdani v izvršilnem postopku. Vendar pa to velja samo tedaj, kadar sodišče s sklepom v izvršilnem postopku odloči o neki materialnopravni pravici, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Taki sklepi so npr. sklep o denarni kazni, sklep o plačilu sodnih penalov, del sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka,³...). Sredstva zavarovanja, med katera sodi tudi zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini (242. do 245. člen ZIZ), nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila, ampak so namenjena le ustvarjanju pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo.

12Upniki navajajo, je ločitvena pravica nastala na podlagi sklepa o zavarovanju. Za zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi (239. člen ZIZ), zato je mogoče sklepati, da ima sklep o zavarovanju pravno naravo sklepa o izvršbi. S sklepom o zavarovanju se namreč ne odloča o materialnopravni pravici stranke, pač pa se ustvarja novo procesno pravno razmerje. Sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini zato ne predstavlja izvršilnega naslova po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ. Prav tako izvršilnega naslova ne predstavlja zapisnik o rubežu, saj ima ta zgolj pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člena ZIZ).⁴

13Presoja sodišča prve stopnje, da je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, je torej zmotna. Upniki pa niti ne navajajo, da bi bila prerekana ločitvena pravica, ki je nastala v vpisom v zemljiško knjigo, saj pojasnjujejo, da gre za ločitveno pravico na stavbi, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. V tej zadevi zato ni mogoče uporabiti pravila iz 308. člena ZFPPIPP, temveč je treba na pravdo napotiti upnike (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP).

14Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o tem, koga je treba napotiti na pravdo. Posledica prerekanja je, da se bo obstoj ločitvene pravice oziroma njen neobstoj ugotavljal v nadaljnjem pravdnem postopku. Pritožbeni razlogi glede o obstoja oziroma neobstoja ločitvene pravice zato za odločitev v tem postopku niso pravno odločilni.

15Ob pravilni uporabi materialnega prava je torej treba na vložitev tožbe za ugotovitev prerekane ločitvene pravice napotiti upnike. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi upraviteljice ugodilo in izpodbijani nadomestni sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbe upnikov pa zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep o preizkusu terjatev (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

¹ Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom napotilo na pravdo upraviteljico, ki je „tisti, ki je prerekal terjatev“ (drugi odstavek 302. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče štelo, da je upraviteljica procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

² Dragica Wedam Lukič: Civilno izvršilno pravo, ČZ Uradni list RS, 1992, stran 47.

³ Primerjaj VSM sklep I Ip 243/2012 točka 5.

⁴ Primerjaj VSL sklep II Cp 1528/99.