VSM Sklep I Ip 521/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo z dne 10. 4. 2019 zavrglo iz razloga litispendence in procesnega instituta novega izvršilnega sredstva in predmeta iz 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2Proti temu sklepu vlaga upnik pravočasno pritožbo. Kot bistveno poudarja, da je v postopku I 1549/2016, ki je še vedno aktiven, in sicer je sodišče ugotovilo tržno vrednost nepremičnine z ID znakom del stavbe, predlagal izvršbo na nepremičnino z ID znakom. Izvršba na predmetno nepremičnino je bila ustavljena s sklepom sodišča z dne 30. 11. 2017. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje že ustavljene izvršbe. Upoštevajoč navedeno je upnik vložil nov predlog za izvršbo na nepremičnino z ID znakom 3 in ne na nepremičnino z ID znakom 4 glede katere je izvršilni postopek še aktiven. Meni, da je enako stališče zavzelo Vrhovno sodišče v Sklepu II Ips 332/2011. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu ugodi, dolžniku pa naložijo upnikovi pritožbeni stroški.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi ni sporno: da upnik zoper dolžnika v izvršilnem postopku I 1549/2016 uveljavlja izterjavo denarne terjatve na nepremičnino z ID znakom del stavbe 4;¹ da je bila v izvršilnem postopku I 1549/2016 ustavljena izvršba na nepremičnino z ID znakom 3 zaradi neuspešne prodaje (drugi odstavek 194. člena ZIZ); da je upnik zoper dolžnika za uveljavitev iste terjatve vložil nov predlog za izvršbo na nepremičnino z ID znakom 3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ta predlog zavrglo.

5V zadevi je sporno, ali aktiven postopek I 1549/2016 predstavlja oviro za nov (samostojen) predlog za izvršbo istega upnika zoper istega dolžnika za izterjavo iste terjatve na nepremičnino, na katero je bila izvršba v postopku I 1549/2016 ustavljena zaradi neuspešne prodaje.

6ZIZ litispendence ne ureja posebej, zato se v izvršilnem postopku smiselno uporablja določilo tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se ne more začeti nova pravda o istem zahtevku, dokler pravda teče. Pravna teorija litispendenco veže na istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka (oziroma predmeta spora), pri čemer se zavzema za uporabo čiste procesne teorije, po kateri identiteto tožbenega zahtevka opredeljuje le procesni predlog (zahteva) za sodno varstvo določene vsebine, ne pa tudi njegova dejanska podlaga, kar sicer upošteva kot razlikovalno merilo ekvivalenčna teorija.²

7Predlog za izvršbo kot vloga, s katero se začne izvršilni postopek (prvi odstavek 2. člena ZIZ), vsebuje ob navedbi strank postopka še navedbo izvršilnega naslova, dolžnikove obveznosti in sredstva ali predmete izvršbe ter druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Z izvršilnim predlogom se zahteva sodno varstvo izpolnitve dolžnikove obveznosti s prisilnimi sredstvi na njegovo premoženje (zahtevek za izvršbo).³ Bistvena za opredelitev sodnega varstva v izvršilnem postopku je vsebina prisilnih sredstev (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe).⁴

8Za uveljavitev denarne terjatve, kot je obravnavana zadeva, lahko upnik kot predmet izvršbe predlaga izvršbo na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Po pojasnjenem sta dva zahtevka identična, če sta subjektivno in objektivno skladna. Pod objektivni element identitete spadajo terjatev in izvršilna sredstva ter predmet izvršbe, pod subjektivni element pa identiteta stranke.⁵ Hkrati torej ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta. Če izvršba ni vsakokrat predlagana na isto premoženje oziroma dolžnikovo stvar ali njegovo premoženjsko ali materialno pravico, predlogi niso identični.

9V obravnavani zadevi je med istima strankama za izterjavo iste dolžnikove obveznosti v teku (še) že izvršilni postopek I 1549/2016, vendar na nepremičnino z ID znakom del stavbe 4, v obravnavanem postopku pa je upnik predlagal izvršbo na nepremičnino z ID znakom 3. Ker v obeh zadevah ni predlagana oziroma ne teče izvršba na isti predmet, saj je bila izvršba na nepremičnino z ID znakom 3 v postopku I 1549/2016 ustavljena, stališču sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov, ni slediti. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oprlo odločitev o zavrženju upnikovega predloga za izvršbo na ugotovitev, da obstoji negativna procesna predpostavka.

10Izpodbijana odločitev je kljub napačnemu razlogu pravilna. V obravnavani situaciji (ustavljena izvršba na predmet izvršbe zaradi neuspešne prodaje in (še) aktivni izvršilni postopek na drug predmet izvršbe), je ključno vprašanje dopustnosti novega predloga za izvršbo na isti predmet, v katerem upnik ne izkazuje spremenjenih okoliščin in skladno s stališčem Vrhovnega sodišča⁶ s tem tudi ne dopustnega predloga po tretjem odstavku 34. člena ZIZ.

11Glede na zgoraj predstavljeno stališče sodišča druge stopnje o neobstoju negativne procesne predpostavke, v obravnavanem postopku predstavlja oviro prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)⁷ in pomanjkanje pravnega interesa upnika.⁸ V postopku I 1549/2016 je bilo namreč odločeno o ustavitvi izvršbe na nepremičnino z ID znakom 3 iz razloga neuspešne prodaje na drugi dražbi (drugi odstavek 194. člena ZIZ). Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Z opravo procesnih dejanj, ki jih predvideva zakon za izvršbo na nepremičnine,⁹ so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe, ki je zaradi dejanskih zadržkov neizvedljiva (neuspešna). Učinek pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na predmet izvršbe zaradi neuspešne prodaje je mogoče preseči zgolj z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin.¹⁰ Kot pravilno smiselno obrazlaga sodišče prve stopnje sklicujoč se na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 332/2011, načelo ekonomičnosti in hitrosti zahteva, da se ne vztraja pri opravljanju izvršbe s predmeti, na katere izvršba ni uspešna, navkljub namenu izvršbe, ki je v poravnavi upnikove terjatve. V situaciji izkazane neuspešne prodaje nepremičnine je z vztrajanjem pri opravi izvršbe na isto nepremičnino zgrešen temeljni namen izvršbe.

12Ob izkazani neuspešni prodaji in posledično sprejetem sklepu o ustavitvi postopka na ta predmet izvršbe, upnik s tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost prodaje in poplačila njegove terjatve, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe in s tem utemeljeno pričakovanje poplačila terjatve, tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (ponovnega) predloga za izvršbo na isti predmet izvršbe.¹¹

13Neutemeljeno pritožba enači upnikov položaj s situacijo po tretjem odstavku 43. člena ZIZ (očitno četrtem odstavku 43. člena ZIZ). V situaciji, ko sodišče ustavi postopek zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, gre za ustavitev postopka iz procesnega razloga in ni sprejete vsebinske odločitve. V postopku I 1549/2016 je bila odločitev o ustavitvi na nepremičnino sprejeta zaradi neuspešnosti izvršbe. V postopku so bile izčrpane vse možnosti poplačila terjatve s tem predmetom. Meje take pravnomočne odločitve je mogoče preseči le z izkazanimi spremenjenimi okoliščinami, ki nakazujejo na uspešnost nove prodaje in hkrati izkazujejo upnikov pravni interes za izvršbo na konkretni predmet izvršbe.

14Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus opravljen na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev. Kot je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, lahko upnik ob izkazanih spremenjenih okoliščinah ponovno predlaga izvršbo na predmetno nepremičnino, pri čemer bo glede na specialni procesni institut iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ to storil znotraj izvršilnega postopka I 1549/2016, ki še ni končan.

15Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Postopek je v fazi prodaje nepremičnine.
² Več Galič, A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 221 - 223.
³ Pravna teorija zahtevek za izvršbo, ki je procesnopravne narave, loči od izvršljivega zahtevka, ki je materialnopravne narave in se nanaša na dolžnikovo obveznost. O tem v povezavi z razumevanjem litispendence več Orož, D. v: Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten št. 1/2015, stran 193 in 194.
⁴ Pravna teorija opredeljuje izvršilna sredstva kot metode, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev, izvršilne predmete pa dolžnikove stvari in pravice, na katere se v izvršbi poseže.
⁵ Dva postopka sta v odnosu litispendence takrat, kadar so v obeh iste stranke in ista terjatev ter se izvršba vodi z istimi sredstvi in predmeti.
⁶ Sklep II Ips 332/2011.
⁷ V ustavno sodni praksi je že zavzeto stališče, da institut pravnomočnosti ne nasprotuje upnikovi pravici do učinkovitosti izvršilnega postopka (kot elementa pravice do učinkovitega sodnega varstva) in ni v nasprotju z Ustavo, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku. Glej sklep Up-206/02 z dne 24. 6. 2003 in Up - 397/05 z dne 13. 6. 2005.
⁸ Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 180.
⁹ Členi 166 - 209 ZIZ.
¹⁰ Gre za pravni standard. Upnik ga mora zapolniti s konkretnimi okoliščinami, ki izkazujejo za verjetno uspešnost prodaje nepremičnine (npr. dogovor s kupcem, spremenjene tržne razmere in podobno).
¹¹ V posledici ustavitve izvršbe zaradi neuspešne prodaje je upnik obdržal zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve. Njegov pravni položaj je s tem varovan.