VSL Sklep I Cpg 1035/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor litispendence, ki ga je tekom pravde vložila tožena stranka, zavrnilo.

2Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da je z ugovorom litispendence zatrjevala, da je bila v času vložitve predmetne tožbe že v teku pravda, v kateri je tožnik svojo, v predmetni pravdi vsebovano terjatev, uveljavljal v drugi pravdi v obliki pobotnega ugovora. Pri tem se je sklicevala na stališče VS RS, zavzeto v sklepu II Ips 609/2008, da litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu tožbe predsednik senata izda sklep, s katerim tožbo zavrže (tudi takrat), kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda. To pa je takrat, kadar v obeh pravdah kot pravdni stranki nastopata ista subjekta. Da v predmetnem sporu in v sporu, ki je bil pod opr. št. I Pg 83/2015 v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju, ne gre za iste stranke, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo. Pojasnilo je, da je v predmetni pravdi tožeča stranka S., d. o. o., tožena pa P., d. o. o., dočim je v pravdi pred celjskim sodiščem le ena ista stranka (S., d. o. o.) druga pa ne. Druga stranka v celjski pravdi je družba J., d. o. o., kot stranski intervenient na strani tožeče stranke pa nastopa P., d. o. o.

5O tem, da litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora, v praksi ni nobenega dvoma. Vendar v predmetni zadevi vzajemnost terjatev (oziroma pobotnega ugovora) ni podana.

6Iz določila prvega odstavka 313. člena OZ namreč izhaja, da je eden izmed pogojev pobotanja vzajemnost terjatev. To pomeni, da sta stranki pobotnega razmerja v medsebojnem odnosu upnika in dolžnika iz različnih pravnih razmerij¹. V zakonu so sicer določene številne izjeme od tega pravila, npr., če je dogovorjeno zavarovanje obveznosti (drugi in tretji odstavek 313. člena OZ), kadar gre za pobot z odstopljeno terjatvijo po 315. členu OZ, kadar gre za solidarne obveznosti (drugi odstavek 396. člena OZ in drugi odstavek 408. člena OZ) itd., vendar pritožnik se na nobeno od teh situacij ne sklicuje. Sodišče pa brez konkretnih trditev ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati ali gre za listipendenco tudi takrat, kadar vzajemnosti ni. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o ugovoru litispendence vpogledati v spis Okrožnega sodišča v Celju, pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep neobrazložen, pa neutemeljen.

7Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8Ker se s pravnomočnostjo tega sklepa pravda ni končala, je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 163. člena ZPP in 332. členom ZPP).

¹ dr. Miha Juhart, OZ s komentarjem, druga knjiga, GV 2003, stran 399.