VSK Sklep CDn 247/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

1V obravnavani zadevi je predlagatelj po notarki vložil zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa. Prvostopenjsko sodišče je predlog za vpis zavrnilo z utemeljitvijo, da pri prenosu oziroma v verigi pogodb ni sodelovala Mestna občina S. G., ki je vknjižena kot lastnica na navedenih nepremičninah.

2Zoper takšno odločitev se po notarki pritožuje predlagateljica, ki navaja, da je Mestna občina S. G. res vknjižena v zemljiški knjigi, saj je bil na pripadajoči parceli vknjižen že njen pravni prednik Mestni ljudski odbor S. G.. Ob vzpostavitvi etažne lastnine se je tako Mestna občina S. G., kot pravna naslednica Mestnega ljudskega odbora S. G., vknjižila na posameznih delih, vendar pa ni potrebno, da Mestna občina S. G. sodeluje pri sklenitvi teh pogodb oziroma v verigi pogodb. Prva pogodba v verigi – kupoprodajna pogodba št. 251-4196/93-DU z dne 7.12.1993 – je sklenjena na podlagi določil Stanovanjskega zakona med prodajalcem Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in kupcem D. W. in S. D.. Tudi sodišče samo je v sklepu ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena na podlagi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ). Kljub ugotovitvi, da je pogodba sklenjena na podlagi SZ, pa prvostopenjsko sodišče pri odločanju ni upoštevalo 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, objavljen 18.6.2003 v Uradnem listu št. 58/2003 (v nadaljevanju ZPPLPS), ki določa, da se vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe opravi na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organa in organizacije bivše SFRJ in JLA. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe se šteje, da je oseba prodajalec iz te pogodbe. Prav tako je potrebno upoštevati drugi odstavek 284. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da se določba 6. člena ZPPLPS uporablja tudi po prenehanju ZPPLPS. Tudi Višje sodišče v Kopru je s sklepom Cdn 77/2013 navedlo, da je imela pravno poslovna pridobitev stanovanja po SZ to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe, kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni pravni posel in vpis v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju določb ZPPLPS in tudi sodne prakse je tako prodajalec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ne Mestna občina S. G., s tem je tudi odločitev sodišča, da predlagane vpise ne dovoli, napačna. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v skladu s 4. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1 spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis izvedene pravice.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožba utemeljeno opozarja, da se skladno z drugim odstavkom 248. člena ZZK-1, ki ohranja v veljavi 6. člen ZPPLPS in pomeni izjemo od načela pravnega prednika, uzakonjenega v 7. členu ZZK-1, dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbo 17. člena ZZK-1 in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (v nadaljevanju Uredba). Določba 6. člena ZPPLPS je vzpostavila domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje oziroma posamezni del prodal po določbah SZ, v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik (prodanega) posameznega dela. Drugačni argumenti sodišča prve stopnje, ki je vpis zavrnilo iz razloga, ker je pri predmetni nepremičnini kot zemljiškoknjižni lastnik vpisana Občina S. G., so pravno zmotni. Zato okoliščina, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ni bil vpisan kot lastnik spornega stanovanja, ni ovira za vknjižbo lastninske pravice in zato tudi ne za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (2. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka 161. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni moglo spremeniti, saj je prvostopenjsko sodišče predlog za vzpostavitev listine in za vknjižbo lastninske pravice zavrnilo že na podlagi drugega odstavka 236. člena ZZK-1. Ostalih pogojev, ki jih za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine določa 234. člen ZZK-1, prvostopenjsko sodišče ni presojalo, in bo to moralo storiti v ponovljenem postopku in postopati skladno z določbami 7.5. poglavja ZZK-1.