VSRS Sodba III Ips 27/2019

I. Revizija se zavrne.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo presodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko "za plačilo razlike med ceno, določeno za električno energijo v Pogodbi št. 6 o prodaji in nakupu električne energije, in ceno, po kateri je tožeča stranka s Kupoprodajno pogodbo št. 12 prodala električno energijo (ki je predmet Pogodbe št. 6), po temelju utemeljen."

2Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo (I. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

3Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagala je ugoditev reviziji in razveljavitev sodbe sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno temu je predlagala razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

4Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrženje, podredno temu pa njeno zavrnitev. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

Glede uporabe novele ZPP-E

5Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Vrednost spora izpodbijane sodbe znaša 208.086,86 EUR, kar presega mejni znesek 200.000,00 EUR iz 490. člena ZPP za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih.

Glede pravočasnosti revizije

6Tožeča stranka trdi, da je revizija prepozna. Vročevalec naj bi pooblaščenki tožene stranke pustil obvestilo o prispeli pošiljki 7. 12. 2018. Zato naj bi 8. 12. 2018 začel teči petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke (drugi odstavek 111. člena ZPP), ki naj bi iztekel 22. 12. 2018. Naslednji dan, to je 23. 12. 2018, naj bi začel teči tridesetdnevni rok za vložitev revizije, ki naj bi iztekel 21. 1. 2019. Revizija, vložena 23. 1. 2019, naj bi bila tako prepozna.

7Predpostavka za (iz)tek tridesetdnevnega roka za vložitev revizije (prvi odstavek 367. člen ZPP) je, da je sodba sodišča druge stopnje pravilno vročena pooblaščencu stranke, kadar ga ta ima, saj se tedaj vročajo pisanja njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Iz podatkov poslovnega registra, dostopnih preko portala AJPES, izhaja, da je bila pooblaščenka tožene stranke, odvetnica A. A., iz tega registra izbrisana 30. 12. 2017. Osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register - sem spada tudi navedena odvetnica - se vroča na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP). Ob nameravani vročitvi 7. 12. 2018 odvetnica sploh ni bila več vpisana v register. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno vročalo sodno pošiljko.

8Revizija, ki jo je tožena stranka po novem pooblaščencu vložila 23. 1. 2019, ni bila prepozna, saj bi v nasprotnem primeru sodišče prve stopnje moralo drugostopenjsko sodbo ponovno pravilno vročati in bi šele odtlej tekel rok za vložitev revizije.

Dejanski in pravni okvir spora

9Pravdni stranki sta sklenili Pogodbo št. 6 o prodaji in nakupu električne energije za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011 (v nadaljevanju Pogodba).

10V točki 10.4 Pogodbe je bilo določeno: "V primeru statusne spremembe merilnega mesta ali spremembe uporabnika tega merilnega mesta, za pogodbeni stranki prenehajo vse pravice in obveznosti v zvezi z le-tem merilnim mestom z dnem izvedbe te spremembe s strani pristojnega sistemskega operaterja. Kupec pa mora poravnati vse finančne obveznosti, ki nastanejo do dneva prenehanja pogodbenih določil za to merilno mesto iz naslova uporabe le-tega."

11V točki 10.5 Pogodbe pa je bilo določeno: "V kolikor kupec odstopi od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka, je dolžan prodajalcu za svoje pogodbene količine od datuma odpovedi pogodbe do izteka pogodbenega roka povrniti razliko med ceno iz te pogodbe in ceno, po kateri uspe prodajalec na trgu prodati energijo, ki je predmet odpovedi pogodbe."

12Do spremembe uporabnika merilnega mesta je prišlo pred začetkom obdobja izvrševanja Pogodbe, ki kot dobavitelja električne energije ni izbral tožeče stranke.

13Pravdni stranki nista imeli namena vezati izvrševanja Pogodbe na obstoj koncesijskega razmerja med toženo stranko in Občino K.

14Tožena stranka ni odstopila od Pogodbe.

Presoja revizije

15Iz razloga smotrnosti lahko sodišče najprej izda sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba), če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo (prvi odstavek 315. člena ZPP). Namen izdaje vmesne sodbe je pocenitev in poenostavitev pravde, tako da sodišče po pravnomočnosti vmesne sodbe obravnava le še višino tožbenega zahtevka.

16Predpostavka škode zadeva tako temelj zahtevka kot tudi njegovo višino. Vendar so lahko dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode, nemalokrat kompleksna in se lahko ob obravnavanju višine zahtevka izkaže, da škoda sploh ni nastala. Zato je, zlasti upoštevaje namen izdaje vmesne sodbe, odločanje o vprašanjih škode prepuščeno zlasti postopku obravnavanja višine tožbenega zahtevka (drugi odstavek 315. člena ZPP).

17Revizijsko sodišče ugotavlja, da so razlogi, ki jih navaja revidentka, kot na primer katera razlika v ceni je relevantna za izračun višine in ali je tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago za tak izračun, pravno nepomembni v reviziji zoper vmesno sodbo, saj tako podrobne navedbe zadevajo ugotavljanje višine škode, kar bo predmet nadaljnjega postopka odločanja o višini zahtevka.

18V konkretnem primeru ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, kar izhaja tako iz njenega naslova kot tudi iz značilnega izreka s besedno zvezo, da je zahtevek tožeče stranke "po temelju utemeljen". Sodišče druge stopnje pa je tako sodbo, torej vmesno sodbo in ne končne sodbe s pomanjkljivim izrekom, kot zmotno navaja revidentka, potrdilo.

19Revidentka sicer utemeljeno opozarja, da računske operacije ne spadajo v izreke sodb (v konkretnem primeru navedena razlika med dvema cenama v citiranem izreku vmesne sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki te obrazložitve). Vendar pa bodo sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku odločanja o višini zahtevka morala upoštevati, da dejstva, četudi so vsebovana v izreku, ne postanejo pravnomočna. Pravnomočnost se namreč nanaša le na izrek sodbe o tožbenem zahtevku oziroma o obstoju terjatve, uveljavljene z ugovorom zaradi pobota (prvi in tretji odstavek 319. člena ZPP). Na navedeno računsko operacijo v izreku prvostopenjske sodbe sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku tako niso vezana.

20Revidentka očita sodišču druge stopnje kršitev 347. člena ZPP. Kršitev naj bi bila podana zato, ker naj bi bilo sodišče druge stopnje brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Revizijski očitek je neutemeljen, ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot sodišče prve stopnje. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pravdni stranki nista vezali izvrševanja Pogodbe na obstoj koncesijskega razmerja med toženo stranko in Občino K. (44. do 49. točka obrazložitve). Sodišče druge stopnje pa je temu pritrdilo (10. točka obrazložitve).

21Prav tako je zmotno stališče revidentke, da je sodišče druge stopnje spreminjalo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje glede odstopa od Pogodbe. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila tožena stranka dala odstopno izjavo, česar ni ugotovilo niti sodišče druge stopnje. Očitno pa je, da je sodišče prve stopnje kot "odstop od pogodbe" razumelo dejansko neizvrševanje Pogodbe, ki je posledica ravnanja tožene stranke, kar predstavlja materialnopravno kvalifikacijo in ne ugotovljenega dejstva. Povsem enako, le terminološko pravilneje (nezmožnost izpolnitve pogodbe iz razlogov na strani tožene stranke), je to materialnopravno vrednotilo sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje zato ni kršilo 347. člena ZPP.

22Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da ni mogoče preveriti, na katero pravno podlago je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev. Iz konteksta je namreč vzet revizijski očitek, da se je pavšalno sklicevalo na osem členov OZ o poslovni odškodninski odgovornosti (239. do 246. člen OZ). Sodišče druge stopnje je predpostavke te odgovornosti tudi utemeljilo s preciznejšim sklicevanjem na določila OZ (npr. 12. in 15. točka sodbe sodišča druge stopnje). Sodišče druge stopnje se je utemeljeno sklicevalo na zakonsko ureditev, saj sta pravdni stranki v Pogodbi opredelili posledice le za primer odstopa od te pogodbe, do katerega pa v tem primeru ni prišlo.

23Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člen ZPP zavrnilo kot neutemeljeno (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

24Izrek o revizijskih stroških temelji na 164. členu ZPP (II. točka izreka).