VSRS Sklep VIII Ips 506/2007

Reviziji se zavržeta.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da naj sodišče odpravi odločbi tožene stranke z dne 8. 11. 2001 in z dne 17. 5. 2002 s št. I -329074, ter da naj sodišče ugotovi pravno presojo pravnega akta - odločbe št. 25-329074 z dne 10. 6. 1993 in sicer nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ter da naj sodišče prouči tožbeni zahtevek iz upravnega akta z dne 10. 6. 1993, ter da se naj razsodi po zahtevanih določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992, ter da se tožniku izvršijo vse pravice iz odločbe z dne 10. 6. 1993.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Presodilo je, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

3Tožnik je pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje prejel dne 28. 3. 2007 in nato vložil dne 12. 4. 2007 na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani osebno podpisan „ugovor na sodbo“, v katerem izraža nestrinjanje s tem, da mu sodišče prve in druge stopnje nista priznali izplačila za neizplačano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem manj vrednem delu po odločbah z dne 12. 08. 1965 in z dne 10. 06. 1993, v spornem obdobju od 01. 04. 1992 do 08. 06. 1994. Tožnik tudi graja, da v sodbi pritožbenega sodišča ni naveden pravni pouk.

4Drugostopno sodišče je vlogo odstopilo sodišču prve stopnje, ki je ugovor tožnika dne 19. 4. 2007 s sklepom zavrglo. Štelo je, da je tožnikova vloga nedopustna. Tožnik je ta sklep prejel 23. 4. 2007 in zoper ta sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo. Drugostopno sodišče je o pritožbi odločalo in pritožbi ugodilo. Razveljavilo je sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Drugostopno sodišče je v obrazložitvi navedlo, da niti iz poimenovanja niti iz vsebine vloge tožnika ni mogoče zaključiti, za katero pravno sredstvo gre, zato je sodišče prve stopnje vlogo zavrglo preuranjeno, ker bi moralo tožnika na podlagi 108. člena ZPP pozvati, da vlogo popravi ali dopolni. Sodišče prve stopnje z vlogo ni postopalo po 1. in 4. odstavku 108. člena ZPP, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

5Sodišče prve stopnje je dne 24. 9. 2007 izdalo sklep, s katerim je njegovo vlogo z dne 12. 4. 2007 („ugovor na sodbo“) vrnilo in mu naložilo, da to vlogo popravi ali dopolni tako, da bo primerna za obravnavanje oz. da se izjavi, katero pravno sredstvo sploh vlaga in tako dopolnjeno vlogo posreduje sodišču prve stopnje v osmih dneh. V primeru, da vloga predstavlja revizijo, lahko le-to vloži po pooblaščencu, ki je odvetnik, sam pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če tožnik ne bo v postavljenem roku popravil ali dopolnil vloge oz. se izjavil o tem, kakšno pravno sredstvo uveljavlja, bo sodišče njegovo vlogo z dne 12. 4. 2007 zavrglo. V tem roku, dne 3. 10. 2007, je tožnik po odvetnici vložil revizijo. Navaja, da vlaga popravljeno in dopolnjeno vlogo z dne 10. 4. 2007, torej da vlaga revizijo. Kot priloga pa naj se šteje ugovor zoper sodbo z dne 10. 4. 2007.

6Reviziji sta bili v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno.

7Reviziji nista dovoljeni.

8Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, kateri se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava ( 371. člen ZPP).

9Tožnik je prvo revizijo vložil sam, torej brez odvetnika. Za takšno pravdno dejanje nima postulacijske sposobnosti. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP (v povezavi s 19. členom ZDSS-1) namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), česar pa tožnik niti ne zatrjuje.

10Ker revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

11Druga revizija, ki jo je tožnik vložil po pooblaščenki, ker je prepozna. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je bilo ravnanje sodišča druge stopnje, ki je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije in se ob tem sklicevalo na 108. člen ZPP, nepravilno. Revizija, ki jo vloži stranka sama ni nerazumljiva ali nepopolna v smislu navedene zakonske določbe. Iz tožnikove revizije jasno izhaja, kaj hoče in je torej razumljiva. Pojem nepopolnosti vloge je opredeljen v drugem odstavku 105. člena ZPP in velja za vloge, ki jih stranke pošljejo sodišču v prvostopenjskem postopku. Že v pritožbenem postopku je pojem nepopolne pritožbe bistveno ožji, saj je po prvem odstavku 336. člena ZPP nepopolna samo tista pritožba, ki ni podpisana ali iz katere se ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija. Ta določba se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, vendar za takšen primer v obravnavani zadevi ne gre.

12ZPP ne vsebuje nobene posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, kot to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk – glede sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek istega člena) in glede omejitve pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Če bi šlo v vseh teh vsebinsko istovrstnih primerih za vprašanje odprave nepopolnosti, potem navedene specialne določbe sploh ne bi bile potrebne, ker bi zadoščala splošna določba 108. člena ZPP. Odprava obravnavane pomanjkljivosti je po stališču revizijskega sodišča tudi pojmovno nemogoča. Če bi odvetnik revizijo naknadno opremil s svojim žigom in podpisom, bi s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdil, da naj bi revizijo sestavil on, čeprav tega ni storil. Revizija bi bila vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom k večji strokovnosti revizije ne bi prav nič pripomogla. Če pa bi odvetnik, tako kot v tem primeru, v naknadnem roku vložil revizijo, bi jo vložil po izteku 30-dnevnega roka za njeno vložitev, torej po roku iz prvega odstavka 367. člena ZPP. To je prekluziven in zakonsko določen rok, ki ga sodišče (s sodnim rokom) ne more podaljšati. Zato situacije, ko stranka vloži revizijo sama, pojmovno ni mogoče naknadno popraviti. Takšno stališče je revizijsko sodišče zavzelo že v večjem številu primerov (npr. v zadevah II Ips 3/2007, II Ips 321/2007, VIII Ips 73/2008, VIII Ips 495/2007).

13Glede na navedeno pojasnilo je bila tudi revizija tožnikovega pooblaščenca vložena prepozno in jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.