383. člen ZPP

Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Tožnica vloženi reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena.

V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja določba drugega odstavka 334. člena ZPP, po kateri lahko vlagatelj umakne pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Ker vrhovno sodišče o vloženi reviziji še ni odločilo, je s tem sklepom upoštevalo toženkin umik revizije.

Revizija, ki ji nista priložena predlog oziroma sklep o njeni dopustitvi, je nepopolna v smislu prvega odstavka 374. člena ZPP. Takšno nepopolno revizijo sodišče zavrže in je ne pošilja stranki v dopolnitev, saj je v revizijskem postopku izključena uporaba 108. člena ZPP o pošiljanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Ustavno sodišče je v odločbi v zadevi U-I-209/23-9 z dne 13. 3. 2025 odločilo, da takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo. Vrhovno sodišče zato le ugotovi, da je revizija umaknjena.

Glede odgovora na prvo vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno izpolnjena, je zato v obravnavani zadevi pomembno, da sta pravdni stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje navajali dejstva in predlagali dokaze na podlagi kasneje preseženih izhodišč sodne prakse, sodišči prve in druge stopnje pa sta pravno relevantnost dejstev ugotavljali ob upoštevanju le-teh. Ker stranki nista imeli možnosti razpravljati o zgoraj navedenih novih materialnopravnih izhodiščih, je Vrhovno sodišče zaradi varstva pred sodbo presenečenja (383. člen ZPP v zvezi s 351. členom ZPP) in zagotovitve učinkovite pravice do sodnega varstva, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Stranki bosta tako imeli tudi možnost kontradiktorne obravnave vprašanja neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njenega izbrisa v skladu z določbami 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). S takšnim postopanjem revizijskega sodišča je varovano spoštovanje pravic pravdnih strank, zagotovljenih z 22. členom Ustave. Glede ugovora toženke, da so bile mesečne anuitete tožnice v povprečju celo nižje in da tožnica v resnici ni utrpela škode, se v resnici zastavlja vprašan

Zaradi neizpolnjene pojasnilne dolžnosti se informacijski razkorak med ponudnikom in potrošnikom ohrani, kar skupaj vzpostavi ne le znatno neravnotežje (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), temveč lahko povzroči tudi, „da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval“ (3. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot). Nepopolna pojasnila tudi krnijo načelo vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), saj so s tem zanemarjeni interesi nasprotne stranke. Kršitev teh alinej ima za posledico nepoštenost pogodbenega pogoja. Razlaga, ki nezadostnih pojasnil glede glavnega predmeta pogodbe ne bi sankcionirala, bi bila namreč v nasprotju s cilji Direktive 93/13. V obravnavani zadevi je pomembno, da sta pravdni stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje navajali dejstva in predlagali dokaze na podlagi kasneje preseženih izhodiščih sodne prakse, sodišči prve in druge stopnje pa sta pravno relevantnost dejstev ugotavljali ob upoštevanju le-teh. Ker stranki nista imeli možnosti razpravljati o zgoraj navedenih novih materialnopravnih izhodiščih, je Vrhovno sodišče zaradi varstva pred sodbo presenečenja (383. člen Z

Dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo. Vrhovno sodišče zato le ugotovi, da je revizija umaknjena.

Dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo. Vrhovno sodišče zato le ugotovi, da je revizija umaknjena.

Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialne) določbe 4. točke 335. člena ZPP, ki določa podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporablja tudi za revizijski postopek. Glede na navedeno predlog ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Stranka lahko umakne že vloženo revizijo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.

Tožnik je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceni ustavnosti 377. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor v povezavi s 383. in 336. členom ZPP izključuje možnost, da se v postopku po 108. členu ZPP odpravijo pomanjkljivosti dopuščene revizije, ki ji ni priložen predlog in/ali sklep o dopustitvi revizije.

Zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče zavrne predlog za prenos pristojnosti, pritožba ni dovoljena.

V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določil ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.

Ker je terjatev, katere plačilo zahteva v obravnavani zadevi tožnica od toženke, nedeljiva kolektivna terjatev, tožnica kot skupna lastnica zavarovalnega interesa, ne glede na to, da je premijo iz zavarovalne pogodbe plačala sama, ne more uresničevati samostojno, torej v svojem imenu in za svoj račun in posledično ne more samostojno izvrševati (črpati) pravic iz zavarovanja. Sodišči nižjih stopenj sta spregledali ureditev nedeljivih terjatev iz drugega odstavka 416. člena OZ in (posledično) nista pravilno uporabili določila prvega odstavka 929. člena OZ in 20. člena Splošnih pogojev poslovanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek v skladu z drugim odstavkom 416. člena OZ oblikovati tako, da bi od toženke zahtevala izpolnitev obveznosti za račun vseh skupnih lastnikov oziroma polog zavarovalnine pri sodišču.

Na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP, obakrat v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko udeleženec umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji dolžnika v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije mogoč. Vrhovno sodišče zato o reviziji ni odločalo, temveč le ugotavlja, da je revizija umaknjena.

Tožnik je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.

Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena. Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.