VSM Sklep I Cp 137/2019

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Zoper takšno odločitev je pritožbo po svojemu pooblaščencu vložila tožena stranka (v nadaljevanju toženec), iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v skladu s 366. členom ZPP. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter prvega odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. V sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju, obstaja nasprotje med listinami in razlogi o odločilnih dejstvih, sodišče prve stopnje je zmotno interpretiralo listine in zapisnike. Sodišče prve stopnje je sprejelo zmotno odločitev, ki ne temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, prav tako je zmotno uporabilo 116. in 277. člen ZPP. Tožencu namreč skupaj s tožbo ni bilo poslano opozorilo, kot ga določa 277. člen ZPP, zato utemeljeno ni vedel, v kakšnem času mora vložiti odgovor na tožbo. Ker je prava neuka stranka, je mislil, da ga je potrebno vložiti v roku 30 dni. Izostanek tega opozorila pa pomeni napako sodišča in predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z opustitvijo oprave naroka in izvedbo dokazov je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka. Toženec se zavzema za ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker toženec ni podal odgovora na tožbo v za to določenem roku, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Toženec je skladno z določbo 117. člena ZPP vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje s predmetnim sklepom zavrnilo.

6Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, po tem, ko je ugotovilo, da niso izpolnjene ustrezne predpostavke, predvidene v 116. členu ZPP¹. Ugotovilo je, da toženec ni izkazal, da je iz upravičenega vzroka zamudil pravočasno podajo odgovora na tožbo. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti. Prvi odstavek 453.a člena ZPP določa, da če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP². Kot določa drugi odstavek 453.a člena ZPP, je potrebno toženo stranko ob vročitvi tožbe na posledico iz prejšnjega odstavka opozoriti.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožencu hkrati s tožbo in prilogami k le-tej vročen tudi poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo (list. št. 10 in 11), v katerem je bil obveščen o tem, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti in da naj v roku 8 dni poda odgovor na tožbo, pisno na Okrajno sodišče v Ljutomeru. Iz vročilnice, pripete k list. št. 11 izhaja, da je bil tožencu vročen poziv za odgovor na tožbo in drugopis tožbe s prilogami. Zgolj zaslišanje toženca na naroku teh, v listinskih dokazih podanih dejstev, ne bi spremenilo, saj sodišče prve stopnje razpolaga s pisnim dokazom o tem, da je bil toženec obveščen o podaji odgovora na tožbo v roku osmih dni. Ker je na podlagi predložene listinske dokumentacije ugotovilo, da je vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez oprave naroka. Drugi odstavek 120. člena ZPP namreč določa, da na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.

8Posledično se pritožba neutemeljeno sklicuje na zmotno uporabo določb 116. in 277. člena ZPP, ki naj bi imela vpliv na zakonitost in pravilnost odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP). Prav tako nista podani bistveni kršitvi določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso med seboj v nasprotju ter o odločilnih dejstvih ne obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki.

9Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve v postopku pravilno uporabilo materialno pravo ter ni storilo s pritožbo očitanih in po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Prvi odstavek 116. člena ZPP določa: Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.
² 316. člen ZPP določa: (1) Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). (2) Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena). (3) Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. (4) Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe.