VSL Sodba I Cpg 524/2018

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 198,87 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni plača tožeči stranki znesek 1.921,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2016 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku, to je za znesek 2.095,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2016 dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 460,59 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo, in sicer zoper II. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremeni tako, da bo tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati še znesek 2.095,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2016 dalje do plačila. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Prav tako se zoper navedeno sodbo, in sicer zoper I. in III. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter v tem delu vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo tožeči stranki.

5Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

6Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

7Tožeča stranka je pri toženi naročila 600 kosov lesenih moralov, primerne kvalitete za termično obdelavo, katerih končne dimenzije so morale biti 4 x 12 x 400 cm, cena je znašala 6.319,36 EUR z DDV, rok dobave pa je bil določen med 1. in 15.9.2015. Med strankama je bilo dogovorjeno, da tožena stranka poskrbi za transport lesa do družbe S. d.o.o., ki se ukvarja s termično obdelavo lesa, postopek termične obdelave pa bi tožeča stranka plačala omenjeni družbi. Finalno obdelan (skobljan) les dogovorjenih dimenzij bi nato tožeča stranka prevzela na sedežu tožene stranke. Ob prvi dostavi lesa družbi S. d.o.o. oziroma po postopku termične obdelave te prve dostave je bilo ugotovljeno, da les ni bil primeren za termično obdelavo (tako da bi nato po skobljanju, ki bi ga opravila tožena stranka, ustrezal specificiranim dimenzijam v tožničinem naročilu), druga dostava lesa pa je bila prav tako neustrezna. Ker takšen les ni ustrezal naročenemu, ga tožeča stranka ni hotela prevzeti.

8Iz naslova razdora pogodbe zaradi toženkine neizpolnitve obveznosti dobaviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tako da bi po skobljanju ustrezal specificiranim dimenzijam v naročilu, tožeča stranka od tožene zahteva povrnitev škode, in sicer: a) stroškov termične obdelave lesa v višini 1.921,50 EUR z DDV¹ (7m³ po ceni 274,50 EUR/m³), za katerega se je potem ugotovilo, da ni primerne kvalitete in b) razliko v ceni oziroma strošku v primeru, če bi tožena stranka pravilno in v celoti izpolnila svoje prevzete obveznosti (t. j. 6.319,36 EUR² za les in 4.117,50 EUR za termično obdelavo, skupaj torej 10.436,86 EUR) ter ceno oziroma stroški, ki so zaradi neizpolnitve tožene stranke nastali tožeči z naročilom blaga pri drugem dobavitelju iz ... (t. j. 11.634,85 EUR za termično obdelan les in 898,00 EUR za transport v Slovenijo, skupaj torej 12.532,85 EUR³), ki po izračunu tožeče stranke znaša 2.095,99 EUR.

9Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti utemeljeno odstopila od zadevne pogodbe, ter da je zato (skladno z 2. odstavkom 239. člena in 1. odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) upravičena do povračila zneska 1.921,50 EUR, ki ga je plačala družbi S. d.o.o. za termično obdelavo lesa, za katerega se je nato ugotovilo, da ni primerne kvalitete za takšno obdelavo ob upoštevanju dogovorjenih končnih dimenzij, pri čemer je tožnica (kljub opozorilu S. d.o.o. pravdnima strankama, da les ni ustrezen) potrdila naročilo za termično obdelavo ravno zaradi toženkinega zagotavljanja, da bo po njej ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po zadevnem tožničinem naročilu toženi stranki. Zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na povrnitev razlike do višjega stroška dobave blaga iz ..., pa je zavrnilo, saj je šlo za drugačno in kvalitetnejše blago, zato vtoževana razlika ni škoda, za katero bi morala tožena stranka odgovarjati.

O pritožbi tožeče stranke:

10Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti zagotoviti les primeren za termično obdelavo, blago kupila pri drugem dobavitelju v tujini, zaradi česar so ji nastali bistveno višji stroški v primerjavi z dogovorjenimi stroški s toženo stranko. Pojasnjuje, da bi v primeru, če bi tožena stranka pravilno in v celoti izpolnila svoje prevzete obveznosti, za les plačala 6.319,36 EUR (naročilo 01/2015 v prilogi A3 spisa zvezi s predračunom št. 48/2015 v prilogi A4 spisa), strošek termične obdelave pa ocenjuje na 4.117,50 EUR, tako da bi za vse skupaj plačala 10.436,86 EUR. Za termično obdelan les, ki ga je naročila pri dobavitelju iz ... je plačala 11.634,85 EUR in še 898,00 EUR za transport v Slovenijo, skupno torej 12.532,85 EUR (fakture oziroma računi v prilogah A7, A9, A16 ter A24 in A27 spisa). Razlika po njenem izračunu tako znaša 2.095,99 EUR.

11Tožeča stranka torej smiselno uveljavlja škodo zaradi kritnega nakupa (505. člen OZ). Vendar tožena stranka v zvezi z višjimi stroški nakupa blaga pri tujem dobavitelju utemeljeno opozarja, da gre za termično že obdelan les, pri čemer tožeča stranka pri toženi termično obdelanega lesa ni naročila.⁴ Slednje izhaja tako iz naročila tožeče stranke št. 01/2015 z dne 25.8.2015 (priloga A3 spisa) v zvezi s predračunom tožene stranke št. 48/2015 z dne 24.8.2015 (prilogi A4 spisa), kot tudi navedb tožeče stranke v tožbi, da je bila obveznost tožene stranke dobaviti les primerne kvalitete za termično obdelavo in nato finalna obdelava (skobljanje) termično obdelanega lesa, postopek termične obdelave pa bi tožeča stranka posebej plačala družbi S. d.o.o. Neprerekane pa so ostale tudi toženkine navedbe, da se pravdni stranki nikoli nista dogovorili za specialni les prve kvalitete, kakršnega je tožeča stranka kupila pri tujem dobavitelju. Na podlagi navedenega tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da se je tožeča stranka očitno odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa (1. odstavek 243. člena OZ). Sodišče prve stopnje je tako v tem delu utemeljeno zavrnilo zahtevek tožeče stranke. Šele v pritožbi podane pavšalne navedbe, da tožnica ni imela časa iskati primerljivo ugodnega drugega dobavitelja in je morala zato pristati na ponudbo zadevnega tujega dobavitelja iz ..., ter da naj bi jo tožena stranka preslepila, pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člen ZPP).

12S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

13Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožeče stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi tožene stranke:

14Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje na svoj predračun št. 48/2015 z dne 24.8.2015 (priloga A4 spisa), iz katerega naj bi izhajala takšna kakovost lesa, kot ga je dobavila, ter da naj bi tožeča stranka takšno kakovost lesa po omenjenem predračunu tudi naročila in zanjo vedela. Predračun št. 48/2015 predstavlja ponudbo tožene stranke tožeči stranki, to je predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (22. člen OZ). Iz predračuna res ne izhaja, da naj bo les primeren za termično obdelavo, vendar pa je naročilo tožeče stranke št. 01/2015 z dne 25.8.2015 (priloga A3 spisa), ki je omenjenemu predračunu sledilo takoj naslednji dan, vsekakor jasno vsebovalo zapis “primerne kvalitete za termično obdelavo“. Iz 1. odstavka 29. člena OZ izhaja, da če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem dopolni, se šteje, da je naslovnik (tožeča stranka) ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku (toženi stranki). Še posebej pa je v 3. odstavku 29. člena OZ nato določeno, da če se dopolnitev nanaša med drugim na kakovost blaga, se šteje, da se s tem bistveno spremeni ponudba. To pomeni, da je v konkretnem primeru naročilo tožeče stranke šteti za novo (nasprotno) ponudbo. Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka (oziroma njen prokurist B. L.) navedeno naročilo podpisala⁵ in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.

15Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da tožena stranka lesa takšnih lastnosti oziroma kvalitete ni zagotovila. Tako je že ob prvi dostavi zadevnega lesa družba S. d.o.o. tožečo in toženo stranko opozorila, da pripeljani les ni primeren za termično obdelavo (izpovedbe priče G. R., zaposlenega pri družbi S. d.o.o., prokurista tožene stranke B. L. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017⁶ ter elektronsko sporočilo omenjene družbe tožeči in toženi stranki z dne 3.9.2015 v prilogi A2 spisa).⁷ Kljub takšnemu opozorilu je tožena stranka zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po naročilu tožeče stranke (izpovedbi priče G. R. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017⁸ ter elektronsko sporočilo tožeče stranke družbi S. d.o.o. z dne 4.9.2015 v prilogi B2 spisa). Tožeča stranka je iz tega razloga družbi S. d.o.o potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa (elektronsko sporočilo tožeče stranke družbi S. d.o.o. z dne 4.9.2015 v prilogi B2 spisa). Ko pa je bila termična obdelava opravljena, se je izkazalo, da je bil les povsem neustrezen (profili so bili deformirani, t. j. ukrivljeni oziroma razpokani) in da bi bilo za nadaljnjo obdelavo uporabnih le kakšnih 10% lesa, torej da je prišlo do prevelikega kala (izpovedbi prokurista tožene stranke B. L. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017⁹ ter elektronsko sporočilo tožene stranke oziroma njenega prokurista družbi S. d.o.o z dne 11.9.2015 v prilogi A2 spisa). Prav tako se je tudi za drugo dostavo lesa izkazalo, da ni primerna za termično obdelavo, s čimer sta bili zopet seznanjeni obe pravdni stranki (izpovedba priče G. R. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017¹⁰ ter elektronsko sporočilo družbe S. d.o.o. tožeči in toženi stranki z dne 10.9.2015 v prilogi A2 spisa). Tožena stranka je nato predlagala, da se s termično obdelavo druge dostave lesa počaka, zaradi česar je bila ta nato zaustavljena (elektronsko sporočilo tožene stranke družbi S. d.o.o z dne 11.9.2019 ter elektronsko sporočilo omenjene družbe tožeči in toženi stranki z dne 11.9.2015 v prilogi A2 spisa).

16Glede na zgoraj pojasnjeno nadalje tudi ni nobenega dvoma, da je bila tožena stranka obveščena oziroma seznanjena s tem, da les nima dogovorjenih lastnosti, tožeča stranka pa takšnega lesa, ki ni ustrezal specifikacijam iz njenega naročila, utemeljeno ni prevzela. Tožeča stranka je ves čas postopka na prvi stopnji smiselno navajala, da je zaradi obravnavane toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti prišlo do razdora zadevne pogodbe. Prav tako je trdila, da se je izkazalo, da je premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) glede na njeno naročilo, da tožena stranka primernega lesa očitno ni zmožna zagotoviti ter še, da je tožena stranka nato prenehala izpolnjevati pogodbo. S temi navedbami je tožeča stranka smiselno zatrjevala zakonski dejanski stan iz 106. člena oziroma 2. odstavka 470. člena OZ, ki je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podan. Kot že pojasnjeno je namreč dokazni postopek pokazal, da je bilo po termični obdelavi prve dostave toženkinega lesa preveč neuporabnega materiala, da bi bilo moč izpolniti zadevno tožničino naročilo št. 01/2015 z dne 25.8.2015, boljših izgledov pa ni bilo niti glede druge dostave lesa.¹¹ Dokazni postopek pa je potrdil tudi navedbe tožeče stranke, da je, potem ko termična obdelava prve dostave lesa ni bila uspešna in po obvestilu o neustreznosti lesa iz druge dostave, tožena stranka prenehala s prizadevanji za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti zagotoviti ustrezen les (izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P.¹², prokurista tožene stranke B. L.¹³ in priče G. R.¹⁴ na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017). Glede na obrazloženo tožeča stranka toženi ni bila dolžna dati primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je glede na pojasnjene okoliščine konkretnega primera tožeča stranka že s tem, ko ni hotela prevzeti lesa, ki očitno ni ustrezal njenemu naročilu¹⁵, odstopila od zadevne pogodbe.

17S tem ko je bila pogodba razvezana, sta bili obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev škode (1. odstavek 477. člena v zvezi s 1. odstavkom 111. člena OZ). Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je v času toženkine kršitve pogodbene obveznosti predvidljivo škodo zanjo (1. odstavek 243. člena v zvezi z 2. odstavkom 239. člena OZ) predstavljal strošek termične obdelave prve dostave lesa, ki zaradi neustreznosti slednjega ni bila uspešna, tožeča stranka pa je za termično obdelavo izvajalcu le-te (S. d.o.o.) morala plačati znesek 1.921,50 EUR.¹⁶ Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo.¹⁷ Prav tako pa jo je, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu¹⁸, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. d.o.o potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa.¹⁹ S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to²⁰, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške. Sodišče prve stopnje je zato tožničinemu zahtevku v tem delu pravilno ugodilo. Šele v pritožbi podane navedbe tožene stranke v smeri, da družba S. d.o.o. morebiti ni ustrezno izvedla postopka termične obdelave, ter da bi morala stranki obvestiti, koliko lesa za nadaljnjo obdelavo je moč pričakovati, pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člen ZPP).

18Navedbe, za katere tožena stranka trdi, da jih je tožeča stranka kot toženka podala pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku opr. št. VI Pg 3053/2016, za predmetni postopek niso relevantne, saj se v drugem postopku postavljene trditve ne obravnavajo, kot da bi bile dane v tem postopku²¹, prav tako pa se omenjeni postopek ne nanaša na zadevno pogodbeno razmerje med pravdnima strankama.

19Po vsem obrazloženem tako pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, ni utemeljena. Prav tako v tem delu tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

20Utemeljeno pa tožena stranka opozarja na nasprotje med izrekom zadevne prvostopenjske sodbe v III. točki (t. j. odločitve o stroških pravdnega postopka) in njeno obrazložitvijo v 10. točki. Iz navedene točke obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno pojasnilo, da gredo glede na uspeh v postopku (pri čemer ta za tožečo stranko znaša 48%, za toženo pa 52%) tožeči stranki pravdni stroški v višini 659,46 EUR, toženi pa v višini 460,59 EUR, tako da je po medsebojnem pobotanju tožena stranka dolžna tožeči povrniti še razliko 198,87 EUR, v III. točki izreka izpodbijane sodbe pa je toženi stranki napačno naložilo v plačilo 460,59 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo ter očitno procesno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP samo odpravilo²², tako da je sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodbe (6. alineja 358. člena ter 1. odstavek 351. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

21O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa je s pritožbo uspela le glede stroškovne odločitve, glede glavne stvari pa ne, pri čemer z odgovorom na pritožbo tožeče stranke tudi ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Navedeno velja tudi za toženkine stroške pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15.5.2018²³, saj je bil njen uspeh s pritožbo zoper navedeni sklep glede na končni uspeh v tej zadevi le navidezen. Namreč v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP šteje le končni uspeh strank.

¹ Račun S. d.o.o. z dne 14.9.2015 v prilogi A8 spisa.
² Naročilo 01/2015 z dne 25.8.2015 v prilogi A3 spisa zvezi s predračunom št. 48/2015 z dne 24.8.2015 v prilogi A4 spisa.
³ Fakturi P. s.r.o. št. 000 z dne 24.9.2015 in št. 001 z dne 9.10.2015 v prilogah A24 in A27 spisa ter račun T. d.o.o z dne 6.10.2015 v prilogi A7 spisa in račun A. s.p., z dne 14.10.2015 v prilogi A9 spisa v zvezi z računom I. d.d. z dne 27.10.2015 v prilogi A16 spisa.
⁴ Te navedbe je tožena stranka podala v prvi pripravljalni vlogi z dne 6.10.2017 (list. št. 36 in 37 spisa), potem ko je tožeča stranka predložila overjene prevode faktur P. s.r.o. št. 000 z dne 24.9.2015 in št. 001 z dne 9.10.2015 v prilogah A24 in A27 spisa.
⁵ Da je omenjeno naročilo tožeče stranke podpisal, je potrdil tudi prokurist tožene stranke B. L., zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017 (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017, list. št. 40 spisa), prav tako pa navedeno izhaja iz samega naročila v prilogi A3 spisa.
⁶ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017, list. št. 39, 48 in 52 spisa.
⁷ Družba S. d.o.o. je pravdni stranki opozorila, da zaradi lastnosti dostavljenega lesa (razpoke, grče) lahko pride do nadaljnjih poškodb, razpok in deformacij.
⁸ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017, list. št. 49 in 52 spisa.
⁹ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017, list. št. 39 in 52 spisa.
¹⁰ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017, list. št. 50 in 52 spisa.
¹¹ Izpovedbe prokurista tožene stranke B. L. (list. št. 39 spisa), zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. (list. št. 52 spisa) in priče G. R. (list. št. 50 spisa) na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017 ter elektronsko sporočilo družbe S. d.o.o. tožeči in toženi stranki z dne 10.9.2015 in elektronsko sporočilo tožene stranke oziroma njenega prokurista družbi S. d.o.o z dne 11.9.2015 v prilogi A2 spisa.
¹² Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017 na list. št. 52 spisa.
¹³ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017 na list. št. 39 spisa.
¹⁴ Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16.11.2017 na list. št. 50 spisa.
¹⁵ Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo (list. št. 14 do 16 spisa) izhaja, da je tožečo stranko pozvala k prevzemu termično neuspešno obdelanega lesa, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča očitno ne ustreza naročilu tožeče stranke, neprerekane pa so ostale tudi tožničine navedbe v pripravljalni vlogi z dne 16.1.2017 (list. št. 23 in 24 spisa), da leseni morali niso bili dokončani in skladni z naročilom, ter da je bila za tožečo stranko smiselna le izpolnitev celotnega naročila (2. odstavek 214. člena ZPP).
¹⁶ Tožničino plačilo omenjenega stroška termične obdelave po računu S. d.o.o. z dne 14.9.2015 (priloga A8 spisa) med strankama ni sporno (odgovor na tožbo, list. št. 15 spisa).
¹⁷ Tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 16.1.2017, da bi tožena stranka kot strokovnjak za les morala vedeti, kakšen les je primerne kvalitete za termično obdelavo (list. št. 23 spisa).
¹⁸ Izpovedbi priče G. R. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017 (list. št. 49 in 52 spisa) ter elektronsko sporočilo tožeče stranke družbi S. d.o.o. z dne 4.9.2015 v prilogi B2 spisa.
¹⁹ Elektronsko sporočilo tožeče stranke družbi S. d.o.o. z dne 4.9.2015 v prilogi B2 spisa.
²⁰ Izpovedbi prokurista tožene stranke B. L. in zakonitega zastopnika tožeče stranke T. P. na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2017 (list. št. 39 in 52 spisa) ter elektronsko sporočilo tožene stranke oziroma njenega prokurista družbi S. d.o.o z dne 11.9.2015 v prilogi A2 spisa.
²¹ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1654/2016 z dne 30.11.2016.
²² Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1253/2015 z dne 14.10.2015.
²³ Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje štelo pritožbo tožene stranke zoper sodbo za umaknjeno.