VSL Sklep IV Cp 115/2019

I. Pritožba tožeče stranke zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama zoper sodbo v odločitvi o določitvi stikov med mladoletnim otrokom A. A. in tožencem (tč. III izreka izpodbijane sodbe) se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v drugi in tretji alineji tč. III tako, da stiki potekajo:

- od 5. 4. 2019 do 20. 5. 2019 vsako soboto od 8.00 do 12.00 ure,

- od 21. 5. 2019 do 30. 6. 2019 vsako soboto od 8.00 do 18.00 ure,

- od 1. 7. 2019 do 10. 8. 2019 vsako soboto od 8.00 ure do nedelje do 10.00 ure.

Stiki potekajo tako, da tožeča stranka ob začetku stika pripelje otroka na postajo v K. (postajališče...) in ga preda toženi stranki, ta pa nato otroka po končanem stiku vrne tožeči stranki na isti lokaciji;

- v peti alineji tč. III tako, da stiki od 11. 10. 2019 naprej potekajo vsak drugi petek, ko tožena stranka v popoldanskem času prevzame otroka v vrtcu oziroma kasneje v šoli do nedelje do 18.00 ure, ko ga vrne tožeči stranki na postaji v K. (postajališče ...);

- v sedmi alineji tč. III tako, da se pravilno glasi: Od 11. 10. 2019 dalje mladoletni A. A. preživi praznike (Božič, Novo leto, Velika noč) izmenjaje vsako leto pri enem od staršev, počitnice oziroma čas poletnih počitnic (julij in avgust) pa otrok pri vsakem od staršev preživi strnjeno po 14 dni, s tem da se natančen termin počitnic sporoči drugemu staršu vsaj 14 dni prej;

in tako, da se na koncu tč. III izreka izpodbijane sodbe doda nova alineja:

„Tožeča stranka ob vsakem stiku toženi stranki preda osebno in zdravstveno izkaznico mladoletnega A. A.“

III. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo v odločitvi o določitvi preživnine za mladoletnega otroka A. A. (tč. IV izreka izpodbijane sodbe) se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da je tožena stranka dolžan za preživljanje mladoletnega A. A. plačevati preživnino za čas od 21. 10. 2016 do vključno avgusta 2017 v mesečnem znesku po 125,00 EUR, za čas od septembra leta 2017 dalje pa v mesečnem znesku po 205,00 EUR.

IV. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo določilo stike med mladoletnim A. A., rojenim..., in njegovim očetom, tožencem, tako, da ti od 29. 9. 2018 potekajo vsako soboto od 8. do 12.00 ure (prva alineja tč. II izreka izpodbijanega sklepa), od 16. 2. 2019 vsako soboto od 8. do 18.00 ure (druga alineja tč. II izreka izpodbijanega sklepa), od 13. 7. 2019 vsako soboto od 8.00 ure do nedelje do 10.00 ure (tretja alineja tč. II izreka izpodbijanega sklepa), od 10. 8. 2019 vsako soboto od 8.00 ure do nedelje do 18.00 ure (četrta alineja tč. II izreka izpodbijanega sklepa), od 11. 10. 2019 vsak drugi petek od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure (peta alineja tč. II izreka izpodbijanega sklepa, in sicer vsakokrat tako, da tožnica ob začetku stika pripelje otroka na postajo v K. in ga preda tožencu, ta pa nato otroka po koncu stika vrne tožnici na isti lokaciji. Odločilo je še, da ima v času poletni počitnic 2019 tožnica pravico z otrokom preživeti strnjeno 14 dni dopusta, zato stiki takrat ne potekajo, in odločilo, da se v primeru kršitve začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR.

2Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih stranki, ki sta jo 7. 5. 2016 sklenila v L., zaupalo njunega mladoletnega otroka A. A. v varstvo in vzgojo tožnici, materi, in določilo stike mladoletnega otroka s tožencem. Izpodbijana sodba je v prvih šestih alinejah tč. III enaka povzeti začasni odredbi. Hkrati je prvostopenjsko sodišče še odločilo, da od 11. 10. 2019 dalje otrok preživlja praznike izmenjaje vsako leto pri enem od staršev, poletne počitnice pa strnjeno po en teden v mesecih julija in avgust pri očetu, z mamo pa strnjeno štirinajst dni (sedma alineja tč. III izreka izpodbijane sodbe), da bo v času, ko bo otrok pričel obiskovati šolo, preživljal z očetom vsake druge šolske počitnice med šolskim letom (jesenske, zimske, prvomajske) tako, in da bo mati na dan praznika oziroma prvi dan šolskih počitnic ob 8.00 uri pripeljala otroka na postajo v K. in ga zadnji dan počitnic ob 18.00 uri tam tudi prevzela (osma alineja tč. III izreka izpodbijane sodbe).

Za preživljanje mladoletnega otroka je prvostopenjsko sodišče naložilo tožencu plačilo mesečne preživnine za čas od 21. 10. 2016 do vključno avgusta 2017 v znesku 140,00 EUR, za čas od septembra 2017 dalje pa v znesku 230,00 EUR (tč. IV izreka izpodbijane sodbe). Višji tožbeni zahtevek je prvostopenjsko sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, stroške sodne izvedenke pa vsaka 1/2.

3Tožnica je zoper začasno odredbo in izpodbijano sodbo v odločitvi o določitvi stikov vložila pravočasni pritožbi, s katerima uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi zoper začasno odredbo navaja, da je sodišče kršilo določila 411. člena ZPP, ko je izdalo začasno odredbo, saj za njeno izdajo niso bili izpolnjeni pogoji. Začasna odredba ni bila potrebna, saj sta bila starša soglasna v izvrševanju stika dvakrat na mesec oziroma vsako drugo soboto v mesecu za čas šestih mesecev, in sicer v dopoldanskem času od 8.00 ure zjutraj do 12.00 ure dopoldan. V obeh pritožbah navaja, da sta odločitvi prvostopenjskega sodišča glede časa in kraja izvrševanja stikov, urah prevzema otroka ter predajo otroka, nerazumni, neživljenjski, nerazsodni, brez empatije do otroka zlasti pa v nasprotju z njegovimi koristmi. Opozarja na izvedenkino navedbo, da so po vzpostavitvi odnosa med očetom in otrokom stiki določijo enkrat tedensko in vsak drugi vikend. Tožnica je predlagala, da se stiki med otrokom in očetom uredijo tako, da oče enkrat v tednu prihaja na stik k otroku v S., tožnica pa otroka dvakrat v mesecu, to je v začetku vsako drugo soboto, pripelje iz S. v K. S tako predlaganimi stiki bi se bremena stikov ustrezno porazdelila med oba roditelja. Z odločitvijo, da otrok vsak vikend preživi pri očetu, je sodišče vzelo materi pravico do preživljanja prostega časa z otrokom in otroku pravico, da prosti čas enakovredno preživi z vsakim od staršev. Opozarja tudi na težavnost izvedbe stikov, saj mora zato, da lahko otroka preda v soboto ob 8.00 uri, pripotovati iz S. v K. že v petek popoldan oziroma zvečer, ob dejstvu, da istega dne okoli 16.00 ure pride iz službe iz K. v S. Ko bodo stiki vsak drugi petek ob 18.00 uri, pa predaje otroka ne bo mogla realizirati, saj do takrat ne bo mogla priti iz dela v K. v S. po otroka in znova nazaj v K. Navaja cene najema vozila in cene avtobusnega prevoza in očita prvostopenjskemu sodišču, da s svojo odločitvijo finančnega bremena pri izvajanju stikov ni ustrezno porazdelilo med oba roditelja. Meni, da so bile njej in mladoletnemu otroku kršene ustavne pravice, saj je sodišče s svojo odločitvijo zapostavilo prioritete otroka. Meni, da bi bilo pravično, da oče po stiku otroka vrne v S. Nesprejemljivo je torej stališče, da bi se stiki morali izvajati tako, da bi otrok prišel k očetu in ne obratno. Opozarja tudi, da stikov ne bo mogla izvrševati v času od 21. 11. 2018 dalje zaradi predvidenega operativnega posega. Zato predlaga, da se od takrat stiki izvajajo vsako soboto od 8.00 ure do 12.00 ure v S., ko toženec prevzame otroka na njenem domu. V obeh pritožbah predlaga spremembo odločitve tako, da sodišče določi enakovredno izvajanje stikov na lokaciji v K. in S., podrejeno pa, da se odločitvi razveljavita in zadeva vrne v novo odločanje drugemu sodniku.

4Toženec je vložil pritožbo zoper odločitev o določitvi stikov med poletnimi počitnicami, odločitev o preživnini in stroškovno odločitev. Pritožbenemu sodišču predlaga ustrezno spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenka pojasnila, da potrebuje otrok po tretjem letu starosti čimbolj enakovredne stike glede kakovosti in časovne opredelitve z obema staršema. Odločitev sodišča, da stike določi na način, da mladoletni A. A. z očetom preživi strnjeno zgolj en teden v juliju in en teden v avgustu, je zato v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Sodišče tudi ni določilo, kaj mora imeti otrok ob predaji na stik s seboj. Tožnica tožencu ne želi izročiti otrokove osebne izkaznice in zdravstvene izkaznice niti osnovnih rezervnih oblačil, s sklicevanjem, da sodišče tega ni izrecno določilo. Šteje tudi, da je ocena stroškov za preživljanje mladoletnega A. A. pretirana in pri tem izpostavlja napačno oceno stroškov za oblačila in obutev, prehrane, plenic, kozmetike in zdravil, „opreme“ za mladoletnega A. A., rekreacije, dodatnih cepljenj in zavarovanj, strošek vrtca in stroške bivanja. Meni, da je sodišče priznalo stroške, ki jih je tožeča stranka ni zatrjevala, nekatere stroške pa je priznalo dvojno. Napačen je argument, da je večinska skrb na tožeči stranki. Napačen je tudi zaključek, da sta dolžni obe stranki za preživljanje mladoletnega otroka prispevati 1/2, glede na ugotovitev, da je tožnica lastnica stanovanja v K. in da ima prihranke v višini 14.000,00 EUR. Premoženjsko stanje toženca je torej bistveno slabše od premoženjskega stanja tožeče stranke. Meni, da je preživnina, ki jo plačuje trenutno v višini 120,00 EUR, primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. V času od vložitve tožbe do septembra 2017 so bile potrebe nižje, ne samo zaradi odsotnosti stroška vrtca. Takrat se je mladoletni A. A. še dojil, zaradi česar ni bilo stroška hrane. Meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče naložiti tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov, ki so ji nastali zaradi vloženih predlogov za izdajo začasne odredbe in pritožb zoper sklepe o (ne)izdaji začasnih odredb.

5Pravdni stranki sta vložili odgovora na nasprotni pritožbi.

6Pritožbi zoper sodbo sta delno utemeljeni, pritožba zoper sklep o izdaji začasne odredbe pa ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi ostaja v pritožbenem postopku sporen način uresničitve pravice do stikov mladoletnega A. A. z očetom in višina mesečne preživnine.

O stikih

8Pravica otroka do stikov ima ustavno podlago v 56. členu Ustave Republike Slovenije (URS), ki določa pravice otrok in 54. členu URS, ki določa pravice in dolžnosti staršev. Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen, telesni in duševni razvoj svojih otrok (prvi odstavek 4. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Izvrševanje starševskih dolžnosti mora biti v otrokovo korist (prvi odstavek 5a člena ZZZDR), v otrokovo korist pa delajo, če z ustreznim ravnanjem zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe (drugi odstavek 5a člena ZZZDR). Pravica do stikov staršev z otrokom je samostojni element starševstva. Ne gre le za pravico staršev, ampak tudi pravico otroka (prvi odstavek 106. člena ZZZDR). Pravzaprav je otrok osrednja osebnost pravice do stikov in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej preprečijo odtujitev otroka s tem, da naj se v čim večji meri ohranjajo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ko živijo skupaj¹. Ker gre za starševsko dolžnost, usmerjeno v uresničitev otrokovih koristi, zakon določa, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Po drugi strani mora tisti od staršev, ki izvršuje stike, opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 106. člena ZZZDR).

9V obravnavani zadevi so se prav okoliščine, ki opredeljuje starševsko dolžnost v zvezi z otrokovo pravico do stikov, izkazale za problematične. Starša se s svojim neodgovornim ravnanjem ves čas postopka, ki traja skoraj celotno otrokovo življenje (tožba je bila vložena, ko je bil otrok star tri mesece), razhajata glede način organizacije stikov med tožencem in mladoletnim A. A. Iz ugotovitev sodne izvedenke klinične psihologinje kot nedvomno izhaja, da starša s takšnim neodgovornim odnosom otroka spravljata v stisko. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo v sklepu o začasni odredbi in sodbi z natančno določitvijo stikov jasno in pravilno usmerilo ravnanja staršev, ki se je bosta morala držati v izogib preprečitve nadaljnjega nastajanja nepopravljive škode otroku (izvedenka je opozorila na možnost trajnih posledic za razvoj otroka).

10Odločitev prvostopenjskega sodišča o določitvi stikov temelji na ugotovitvah Centra za socialno delo X. in Centra za socialno delo Y., kjer so potekali stiki ob prisotnosti strokovnega sodelavca na podlagi začasne odredbe z dne 4. 4. 2018. Iz poročil omenjenih centrov izhaja, da lahko stiki potekajo samostojno, da stiki otroku ne predstavljajo psihične obremenitve in da je otrok na stiku z očetom v sproščenem odnosu. Hkrati je prvostopenjsko sodišče sledilo mnenju izvedenke klinične psihologinje, da naj se zaradi konfliktnega odnosa med staršema stiki vzpostavijo čim prej, naj bodo natančno določeni, da jih je treba podaljševati postopno, da se bo otrok navadil na očeta in vzpostavil z njim razmerje zaupanja in da naj se stiki vzpostavljajo na čim bolj nevtralnem terenu, že pred otrokovo starostjo treh let pa se lahko izvajajo tudi na očetovem domu, tudi kot „vikend“ stiki.

11Prvostopenjsko sodišče je tako v sklepu o začasni odredbi kot tudi v izpodbijani sodbi stike določilo tako, da je vzpostavilo enoletno obdobje postopnega podaljševanja stikov od štiriurnih na „nevtralnem terenu“ do t.i. vikend stikov, ki se bodo izvajali (od 11. 10. 2019 dalje) vsak drugi teden, od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Dvakrat mesečni vikend stik je v sodni praksi najpogostejša oblika določitve stikov, ki zagotavlja realizacijo te otrokove pravice v zgoraj opredeljeni vsebini. S takšno obliko stikov sta se strinjali obe pravdni stranki in jo tudi obe predlagali (tožeča stranka na naroku 29. 8. 2018, toženka pa z vlogo z istega dne).

12Za omenjeno enoletno (uvajalno) obdobje postopnega podaljševanja stikov, ko bi se ti morali, po ugotovitvi izvedenke, vršiti enkrat tedensko, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da naj se stiki vršijo vsako soboto v mesecu za čas sprva štirih ur, nato deset ur in nato za čas od sobote do nedelje zjutraj. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo, da je določilo stike na vsako soboto zato, ker ni določilo stikov med tednom. Sami stranki sta namreč opozarjali, da bi stiki med tednom zanju predstavljali prevelik logistični zalogaj, saj oba živita na različnih koncih Slovenije (S., T.), zaposlitvi imata v K., otrok pa živi in obiskuje vrtec v S. Hkrati je tožnica sama navedla, da lahko zagotovi prihod otroka ob sobotah ob 8.00 uri, sodišče pa je kot lokacijo predaje otroka določilo postajališče v K., glede katere sta bili pravdni stranki na naroku z 29. 8. 2018 soglasni. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki tožnice o nerazumnosti in neživljenjskosti odločitve o določitvi stikov v prehodnem obdobju ter da je takšna odločitev v nasprotju s koristmi otroka. Prvostopenjsko sodišče je z odločitvijo sledilo koristim otroka in hkrati interesom ter predlogom obeh pravdnih strank. V nasprotju s koristjo otroka je, da se stiki, kot sta navedli pravdni stranki na pritožbeni obravnavi, od 17. 11. 2018 niso izvrševali.² Zaradi navedene okoliščine je pritožbeno sodišče določilo nove časovne intervale postopnega podaljševanja stikov toženca z mladoletnim otrokom pravdnih strank, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

13Pritrditi pa je treba pritožbeni kritiki tožnice, da bo težko realizirala vikend stik s tem, da bo otroka že ob 18.00 uri iz S. pripeljala na dogovorjeno mesto v K., glede na to, da se mora istega dne prej vrniti v S. z delovnega mesta v K. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev o kraju začetka izvajanja vikend stika (peta alineja tč. III izreka sodbe) tako, da vsak drugi vikend oče oziroma toženec v petek pobere otroka v vrtcu (oziroma kasneje šoli) v S. (tak je bil tudi toženčev predlog)³, nato pa ga vrne materi v nedeljo do 18.00 ure na dogovorjenem mestu v K⁴. Na ta način bosta pravdni stranki tudi časovno in finančno približno enako obremenjeni z izvedbo stikov.

14Pritožbeno sodišče pa je sledilo tudi pritožbenemu predlogu toženca, da mladoletni A. A. v času poletnih počitnic tudi pri njemu preživi strnjeno 14 dni, enako kot pri materi. Gre za odločitev, ki bo prvič prišla v poštev poleti 2020, pri tem pa ni nikakršnega razloga za krajši strnjeni del poletnih počitnic pri očetu kot pri materi. Pritožbeno sodišče pa je v odločitev vneslo tudi sporazum pravdnih strank, da se termin poletnih počitnic nasprotni stranki sporoči vsaj 14 dni prej in da naj mati ob vsakokratni predaji otroka tožencu izroči tudi otrokov osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja.

15Na podlagi določb prve in pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče v navedenem obsegu ugodilo pritožbama pravdnih strank zoper odločitev o določitvi stikov in izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo. V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16Iz zgoraj navedenih razlogov izhaja tudi pravilnost odločitve o začasni odredbi. Ker je prenehanje njenega učinkovanja vezano na izdajo te odločbe, ni bilo potrebe po enakem spreminjanju odločitve o stikih v drugi in tretji alineji tč. II izreka izpodbijanega sklepa⁵ kot v sodbi. Tožničino pritožbo zoper začasno odredbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o preživnini:

17Materialnopravna podlaga odločitve o določitvi preživnine je v 129. členu ZZZDR, po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno.

18Ob takšnem izhodišču je ocena življenjskih potreb mladoletnega A. A. v denarju, kot jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, pravilna. Pravilno je upoštevalo strošek obleke in obutve v znesku 40,00 EUR, strošek prehrane v znesku 50,00 EUR (1,6 EUR na dan) ter strošek, plenic, kozmetike, pranja, zdravil v skupnem znesku 100,00 EUR. Nepravilno pa je strošek zdravil in cepljenja ponovno priznalo v znesku 20,00 EUR. Pravilna je tudi ocena stroškov rekreacije, kamor sodi tudi strošek zabave za otroka in strošek igrač, ki ga je tožnica izrecno uveljavljala, pa ga prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo. Kot strošek „opreme“, ki ga je prvostopenjsko sodišče ocenilo v znesku 20,00 EUR, niso bili upoštevani stroški rekvizitov, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v 47. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, kot to nepravilno v pritožbi navaja toženec. Gre za stroške, ki jih je tožnica opredelila v prilogi k pripravljalni vlogi z dne 16. 3. 2017. Pravilna je tudi ocena stroškov bivanja v višini 50,00 EUR mesečno in strošek vrtca v višini 180,00 EUR. Slednji predstavlja strošek, ki se letno spreminja glede na višino letne subvencije vrtca.

19Seštevek stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb mladoletnega A. A., ki jih je upoštevalo in ocenilo prvostopenjsko sodišče, znaša 500,00 EUR, v razlogih izpodbijane sodbe pa je navedlo skupen znesek v višini 460,00 EUR. Katerih stroškov od ugotovljenih v navedeni oceni ni upoštevalo, iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato kljub ugotovitvi dvakratnega upoštevanja stroškov zdravil v navedeno oceno ni poseglo.

20V zvezi z oceno preživninskih stroškov za obdobje od vložitve tožbe do septembra 2017⁶ je treba pritrditi tožencu, da so bili v tem času nižji stroški hrane, ne pa tudi, da teh stroškov ni bilo. Tožnica je že v tožbi kot življenjski strošek otroka opredelila strošek dopolnilne prehrane v znesku 27,00 EUR, zato je treba ta strošek priznati v tem znesku. Ob odštetju stroškov cepljenj in zdravil, ki je vključen že v znesku 100,00 EUR, znaša ocena stroškov za navedeno obdobje približno 280,00 EUR, ki jo je prvostopenjsko sodišče tudi navedlo v razlogih izpodbijane sodbe.

21Glede preživninske zmožnosti otrokovih staršev je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so njuni prihodki primerljivi. Mesečni prejemki tožnice iz naslova zaposlitve so od 1.040,00 do 1.100,00 EUR, toženca pa od 900,00 do 980,80 EUR. Pravdni stranki pa imata tudi prihranke, in sicer tožnica 14.000,00 EUR, toženec pa 4.000,00 EUR. Poleg nekoliko višjih dohodkov tožnice in bistveno višjih prihrankov pa razliko v premoženjskem stanju preživninskih zavezancev predstavlja tožničino lastništvo stanovanja v K., ki je lahko pomemben vir dodatnega dohodka⁷. Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec), kar pomeni, da je toženec za čas od vložitve tožbe do vključno avgusta 2017 dolžan za preživljanje mladoletnega A. A. plačevati mesečno preživnino v znesku 125,00 EUR, za čas od septembra leta 2017 dalje pa v znesku 205,00 EUR. Pritožbi toženca je bilo zato treba delno ugoditi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeniti (prva in peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem delu pa zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22Po določbi 413. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Sodišče upošteva vse okoliščine posameznega primera, pri tem pa se kot izhodišče presoje ne vzpostavlja načelo uspeha pravdnih strank, ampak načelo pravične porazdelitve stroškovnega bremena. Postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki se prvenstveno vodi v interesu otroka, ki ni stranka postopka, zato velja v sodni praksi izhodišče, naj vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V obravnavani zadevi ni razlogov oziroma okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev, tudi zaradi številnih, kot se je izkazalo, nepotrebnih vlog, predlogov strank ter enakih odgovorov nanje.

23Na istem zakonskem določilu temelji tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka. Svoje pritožbene stroške je toženec dolžan kriti sam, tožnica pa jih ni priglasila.

¹ Uvodna pojasnila Karla Zupančiča in Barbare Novak, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, str. 63, 64.
² Tožnica je kot razlog za neizvrševanje odločitve o določitvi stikov navedla svojo bolezen, zaradi katere naj ne bi mogla otroka pripeljati na stik. Vprašanje, ali je bila tožnica res onemogočena v zmožnosti izvršiti stik, bo predmet presoje toženčevega predloga za izvršitev denarne kazni zaradi kršitve začasne odredbe, ki jo bo opravilo prvostopenjsko sodišče. Vsekakor bi morala tožnica storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila izvedbo stika, tudi s pomočjo drugih oseb (iz podatkov spisa izhaja, da so ji bili tekom postopka pri prevozih v pomoč starši) pri prevozu otroka na stik.
³ Toženčeva pripravljalna vloga z dne 29. 8. 2018.
⁴ Gre za postajo pri pekarni, postajališče ...
⁵ V tč. IV je navedeno, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka postopka.
⁶ Seštevek stroškov, ki jih je za to obdobje upoštevalo prvostopenjsko sodišče znaša 320 EUR.
⁷ Tožnica navaja, da stanovanja ne oddaja.