VSRS Sodba IV Ips 86/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se plačilni nalog Postaje prometne policije Murska Sobota št. 91523230 spremeni tako, da se postopek zoper storilko A.Z. ustavi.

A.

1Postaja prometne policije Murska Sobota (prekrškovni organ) je storilki A.Z. s plačilnim nalogom z dne 21.11.2008, zaradi prekrška po b. točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 izrekla globo 250 eurov. Plačilni nalog je bil storilki vročen na kraju samem. Zaradi istega prekrška pa ji je bil po pošti poslan nov plačilni nalog, ki ga je prejela 5.2.2009. Storilka zoper plačilna naloga ni vložila zahteve za sodno varstvo.

2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Navaja, da je prekrškovni organ z izdajo drugega plačilnega naloga storil kršitev iz 3. točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da postopek ustavi.

3Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku vročena storilki prekrška, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari predstavlja temeljno človekovo pravico, ki jo zagotavlja tako Ustava Republike Slovenije (31. člen - Ustava) kot tudi Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (4. člen 7. Protokola - EKČP). Po določbi 31. člena Ustave nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. Drugače kot Zakon o kazenskem postopku, ki to določbo Ustave kot temeljno načelo vsebinsko prevzema v prvem odstavku 10. člena, ZP-1 takšne splošne določbe sicer ne vsebuje, ureja pa postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Sodišče v rednem sodnem postopku v takšnem primeru s sodbo zavrne obdolžilni predlog (4. alineja četrtega odstavka 106. člena ZP-1) oziroma v kasnejši fazi po 2. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek s sodbo ustavi. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi poleg tega (izrecno) predstavlja kršitev po 3. točki 156. člena ZP-1. Ta določba se v skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, zato je v njej obravnavano pravilo na tej podlagi treba spoštovati tudi v hitrem postopku pred prekrškovnim organom. Ta postopek je sicer namenjen zlasti odločanju o lažjih kršitvah z enostavnimi dejanskimi stanovi (52. člen ZP-1), vendar bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom določitve prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. S pravnomočnostjo odločb se namreč zagotavlja trdnost vseh tako urejenih pravnih razmerij in pravna varnost storilca, ki terja, da vsaka od njih preide v pravno stanje, v katerem je ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen pod pogoji in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Storilec tako ni izpostavljen temu, da bo po pravnomočno končanem postopku znova postavljen v položaj kršitelja (obdolženca).

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila A.Z. s plačilnim nalogom prekrškovnega organa z dne 21.11.2008 spoznana za odgovorno storitve prekrška po b. točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti. Izrečena ji je bila globa 250 eurov. Navedeni plačilni nalog ji je bil vročen dne 21.11.2008 na kraju storitve prekrška in ga je pravočasno plačala. Poleg tega je bil storilki zaradi istega prekrška po pošti dne 5.2.2009 vročen plačilni nalog, ki je postal pravnomočen dne 11.2.2009. Tudi v pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 8.10.2009 prekrškovni organ navaja, da je z izdajo drugega plačilnega naloga kršil 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1, saj je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom prekrškovnega organa. Zato je po ugotovitvi navedenih nepravilnosti na Davčnem uradu Murska Sobota preklical izterjavo na podlagi plačilnega naloga. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prekrškovni organ s plačilnim nalogom posegel v že pravnomočno odločeno zadevo in s tem kršil 31. in 158. člen Ustave RS ter 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1.

6Vrhovno sodišče je glede na navedeno kršitev zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in plačilni nalog št. 91523230 spremenilo tako, da je postopek zoper storilko A.Z. v zvezi s tem nalogom ustavilo. Ker je bil postopek ustavljen, na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1, stroški postopka bremenijo proračun.