VSL sklep II Cpg 31/2019

I. Pritožbi (red. št. 40) se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 12. 12. 2018 (red. št. 38) spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se plačilni nalog za plačilo sodne takse II Pg 1364/2018 z dne 5. 10. 2018 razveljavi.

II. Pritožba (red. št. 41) zoper izpodbijani sklep z dne 12. 12. 2018 (red. št. 39) se zavrne in se ta sklep potrdi.

Uvodno pojasnilo

1Sodišče prve stopnje je dne 26. 9. 2017 izdalo sodbo II Pg 1364/2017, proti kateri je tožena stranka 21. 10. 2017 napovedala pritožbo. Ker ob napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, je sodišče prve stopnje 25. 10. 2017 izdalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 150,00 EUR. Tožena stranka sodne takse ni plačala. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 12. 1. 2018 napoved pritožbe štelo za umaknjeno. Tožena stranka je zoper ta sklep 13. 2. 2018 vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo s sklepom II Cpg 403/2018 z dne 16. 7. 2018 in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče prve stopnje je nato toženo stranko s plačilnim nalogom z dne 5. 10. 2018 pozvalo na plačilo sodne takse zaradi umika napovedi pritožbe. Na podlagi tarifne številke 1122 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) je to takso odmerilo na 75,00 EUR.

Izpodbijana sklepa

2Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 12. 2018 (l. št. 108 – 111, red. št. 38) ugovor tožene stranke (z dne 30. 10. 2018) zoper plačilni nalog z dne 5. 10. 2018 zavrnilo. Presodilo je, da ugovorni razlogi iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1 niso bili podani, izdaja plačilnega naloga pa tudi ni vezana na predhodno (pravnomočno) odločitev o predlogu za taksno olajšavo. V 5. točki obrazložitve tega sklepa je zapisalo, da je sodišče oba predloga za oprostitev plačila sodne takse s sklepom z dne 12. 12. 2018 (red. št. 39) zavrglo.

3S sklepom z dne 12. 12. 2018 (l. št. 112 – 114, red. št. 39) pa je sodišče prve stopnje predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki ju je tožena stranka podala v pritožbi z dne 13. 2. 2018 in v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 30. 10. 2018, zavrglo. Prvega, za katerega je ocenilo, da je podan za taksno olajšavo v zvezi z napovedjo pritožbe zoper sodbo, je zavrglo kot prepoznega. Drugega pa je zavrglo na podlagi presoje, da plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni (več) procesna predpostavka za izvedbo ali opravo dejanja sodišča. To odločitev je oprlo na 8. člen v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1.

Pritožbi tožene stranke

4Zoper oba sklepa se je v ločenih laičnih pritožbah pravočasno pritožila tožena stranka.¹ V obeh pritožbah je navedla vsebinsko enake pritožbene očitke, zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pa v nobeni od njiju ni navedla. Sodišču prve stopnje je tako očitala, da je napačno uporabilo materialno pravo, ker je zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse. Zaradi slabega finančnega in likvidnostnega stanja namreč izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Zato naj sodišče zadevo ponovno preuči. Sodišču je predlagala, da oba sklepa z dne 12. 12. 2018, kakor tudi predmetno zadevo kot preuranjeno, neutemeljeno, neverodostojno in brez pravne podlage razveljavi oziroma odpravi ter jo plačila sodne takse oprosti.

K odločitvi o pritožbah

5Pritožba zoper sklep z dne 12. 12. 2018 (l. št. 108 – 111, red. št. 38) je utemeljena, zoper sklep z dne 12. 12. 2018 (l. št. 112 – 114, red. št. 39) pa ni utemeljena.

K odločitvi o pritožbi zoper sklep z dne 12. 12. 2018 (l. št. 108 – 111, red. št. 38)

6Po določilu prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST -1) je zoper plačilni nalog dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presodilo, da ti razlogi za ugovor zoper plačilni nalog niso podani. Svojo odločitev o nastanku in o višini taksne obveznosti je oprlo na četrti odstavek 34. člena ZST-1² zvezi s tarifno številko 1122 ZST-1.

7Tožena stranka ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da razlogi za ugovor zoper plačilni nalog niso podani, ni izpodbijala. Vztrajala je le, da bi jo moralo sodišče oprostiti plačila sodne takse. Glede na citirano določilo 34.a člena ZST-1 pa to ne more biti pravno relevanten pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.

8Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko se je oprlo na četrti odstavek 34. člena ZST-1 v zvezi s tarifno številko 1122 ZST-1 in presodilo, da je taksna obveznost v tej zadevi nastala (ob pravnomočni odločitvi o domnevi umika napovedi pritožbe), zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9Po oceni pritožbenega sodišča določila četrtega odstavka 34. člena ZST-1 v zvezi s tarifno številko 1122 istega zakona, iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ni mogoče uporabiti.

10ZST-1 v prvem odstavku 18. člena uzakonja načelo enkratnega plačila sodne takse. V skladu s tem določilom se plača ena taksa za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče.

11Postopek pred sodiščem prve stopnje se v pravdi, začeti na podlagi tožbe (t. i. redni pravdi), konča z izdajo „dolge sodbe“, to je sodbe s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP. V primeru, ko ima sodišče prve stopnje zakonsko podlago za izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP, in stranki proti kratki sodbi ne napovesta pritožbe, pa se postopek pred sodiščem na prvi stopnji konča z izdajo sodbe, ki vsebuje le izrek, navedbe pravdnih strank in pravni pouk.

12V rednem postopku prejme torej stranka za plačano takso za redni postopek pred sodiščem prve stopnje sodbo z izrekom in polno obrazložitvijo. V pravdi, v kateri pa sodišče prve stopnje na podlagi zakonskih določil izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo, pa stranka za plačano takso za redni postopek prejme le „kratko sodbo“ z izrekom in navedbami pravdnih strank. Če želi stranka v takem postopku priti do „dolge sodbe“, to je sodbe z obrazložitvijo po 324. členu ZPP, mora zoper „kratko sodbo“ napovedati pritožbo in plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Šele nato sodišče izdela sodbo s polno obrazložitvijo, zoper katero se lahko pritoži stranka, ki je pritožbo napovedala. Če stranka sodne takse ne plača, sodišče prve stopnje sodbe z dolgo obrazložitvijo ne izdela, ampak izda sklep, s katerim ugotovi, da se šteje napoved pritožbe zaradi neplačila sodne takse za umaknjeno.

13V primeru (domneve) umika napovedi pritožbe se torej pritožbeni postopek sploh začne ne. Kdaj se pritožbeni postopek začne, sicer ne povedo niti določila ZST-1 niti določila ZPP. Vendar če se pravdni postopek začne s tožbo (179. člen ZPP), se pritožbeni postopek začne s pritožbo, in ne že z napovedjo pritožbe. Zgolj iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek že ob napovedi pritožbe, namreč ni mogoče sklepati, da se že takrat začne pritožbeni postopek. To bi namreč pomenilo, da se pritožbeni postopek začne, še preden se v celoti zaključi postopek pred sodiščem prve stopnje. Napoved pritožbe je torej le procesna predpostavka za vložitev pritožbe.

14Za postopek, povezan z napovedjo pritožbe, v taksni tarifi ni predvidena nikakršna taksa. Prav tako ne za umik napovedi pritožbe.

15Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da v primeru, ko taksa za pritožbeni postopek po napovedi pritožbe ni plačana, ni nobene takse za pritožbeni postopek. Posledično pa tudi ne more biti taksne obveznosti za domnevo umika napovedi pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, plačilni nalog za plačilo sodne takse II Pg 1364/2017 z dne 5. 10. 2018 pa se razveljavi (prvi odstavek 351. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP) (I. točka izreka tega sklepa).

K odločitvi o pritožbi zoper sklep z dne 12. 12. 2018 (l. št. 112 – 114, red. št. 39)

a) k odločitvi, da se zavrže predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 13. 2. 2018

16Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje: (1) da je s predlogom z dne 13. 2. 2018 zaprosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo in (2) da je ta predlog vložila prepozno. V pritožbi vztraja le, da bi jo sodišče zaradi slabega finančnega stanja moralo oprostiti plačila sodne takse. Vendar pa te navedbe v okviru tega pritožbenega preizkusa niso pravno relevantne. V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče predlog za taksno oprostitev zavrglo, ker je bil prepozen, je namreč pravno relevantno le, ali so ugotovitve prvostopenjskega sodišča o prepozno vloženem predlogu pravilne. Teh ugotovitev pa tožena stranka v pritožbi ni izpodbijala.

b) k odločitvi, da se zavrže predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 10. 2018

17Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 10. 2018 zavrže je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo prvostopenjsko sodišče.

18Pritožbeno sodišče je v I. točki izreka tega sklepa ugodilo ugovoru tožene stranke in plačilni nalog za plačilo sodne takse II Pg 1364/2018 z dne 5. 10. 2018 razveljavilo. Zaradi tega tožena stranka zneska sodne takse po tem nalogu ni (več) dolžna plačati. Posledično tožena stranka tudi nima (več) pravnega interesa za oprostitev plačila te sodne takse. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog tožene stranke za taksno oprostitev z dne 30. 10. 2018 zavrže, pravilna.

c) sklepno

19Glede na zgornje razloge pritožba zoper sklep z dne 12. 12. 2018 (l. št. 112 – 114) ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu tega izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno zavrnilo in ta izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) (II. točka izreka tega sklepa).

¹ S pritožbo na l. št. 117 (red. št. 40) se je tožena stranka pritožila proti sklepu na l. št. 108 – 110 (red. št. 38) , s pritožbo na l. št. 118 (red. št. 41) pa proti sklepu na l. št. 112 – 114 (red. št. 39).
² ZST-1 v četrtem odstavku 34. členu določa, da mora stranka v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če pa ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. V tarifni št. 1122 ZST-1 pa je določeno, da se za umik pritožbe sodna taksa zniža na polovico predpisane takse za pritožbeni postopek, tako da znaša 1,5 K (količnik).