UPRS Sodba II U 30/2019-9

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z v tej zadevi vloženo pritožbo tožnik izpodbija v uvodu navedeno odločbo Mestnega sveta Mestne občine Maribor skupaj s Končnim poročilom Mestne volilne komisije o izidu volitev za člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor, št. 04000-22/2018 z dne 21. 11. 2018. Z navedeno odločbo je Mestni svet Mestne občine Maribor zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločitev Mestne volilne komisije o izidu volitev in o izvoljenih mestnih svétnikih ter zoper Končno poročilo o izidu volitev za člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor. V obrazložitvi je navedeno, da se je v skladu s 15.b členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) s pritožbo najprej seznanila mandatna komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitve izvolitve župana Mestne občine Maribor, ki je po pregledu pritožbe, listin in pridobitve pojasnila s strani predsednika Mestne volilne komisije A.A. na seji mestnega sveta podala poročilo o utemeljenosti pritožbe. Mandatna komisija je pri tem vpogledala še v odločbo Mestne volilne komisije št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018, s katero je bila potrjena celotna lista z imenom ... s 45 kandidati na listi za člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor na rednih volitvah, razpisanih za 18. 11. 2018, in odločbo Mestne volilne komisije št. 3/2018 z dne 27. 10. 2018, s katero je Mestna volilna komisija odločila o ugovorih B.B. in C.C. ter ugovore zavrgla oziroma zavrnila. Razen tega je vpogledala še v sklep in sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 323/2018 z dne 30. 10. 2018 in sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018.

2Mestni svet je tožnikovo pritožbo zavrnil, ker je bila kandidatura liste ... pravnomočno potrjena, pravnomočnost odločitve o potrditvi kandidatur z odločbo št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018 pa veže tudi druge upravne organe. Predmetni postopek je postopek v drugih javnopravnih zadevah (4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), zato je treba glede vprašanj, ki v Zakonu o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) in ZLS niso izrecno določena, uporabiti ZUP. Tega je treba uporabiti tudi glede vprašanja pravnomočnosti upravnih odločb oziroma predvsem pravnih učinkov materialne pravnomočnosti. Prej navedena odločba Mestne volilne komisije je pravnomočna, materialna pravnomočnost pa pomeni vezanost upravnih organov, med drugim tudi mestnega sveta, na navedeno odločbo. Razen tega 74. člen ZLV določa, da je potrjevanje kandidatur v izključni pristojnosti Mestne volilne komisije in mestni svet v zvezi s tem nima nobenih pristojnosti. Ker je mestni svet vezan na pravnomočno potrjeno listo ..., ne sme sprejeti odločitve, s katero bi posegel v pravnomočno odločbo. Tožnik navaja izključno pritožbene razloge, ki se nanašajo na postopek kandidiranja, zato bi kakršnakoli drugačna odločitev mestnega sveta nedopustno posegla v materialno pravnomočnost odločbe Mestne volilne komisije in bi z odločanjem o teh vprašanjih Mestni svet presegel svojo pristojnost. Mestna volilna komisija pa je vsebinsko enako pritožbo obravnavala že v okviru potrjevanja kandidatur in takrat navedeno pritožbo zavrnila.

3Tožena stranka še dodaja, da ZLV razlikuje med posameznimi fazami volitev, to so: kandidiranje, glasovanje na voliščih in ugotavljanje volilnih izidov. Faza kandidiranja se zaključi s pravnomočnostjo odločbe Mestne volilne komisije o potrditvi kandidature. Ko postane odločba o potrditvi kandidature pravnomočna, je ni več mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi (formalna pravnomočnost), hkrati pa veže Mestno volilno komisijo in druge upravne organe (materialna pravnomočnost). Mestni svet v fazi potrjevanja kandidatur nima nobenih pristojnosti, niti ne potrjuje kandidatur niti ni pritožbeni organ, ki bi kakorkoli odločal o kandidaturah (96. do 97. člen ZLV). Edini organ, ki lahko poseže v odločbo o potrditvi mandatov je Mestna volilna komisija (96.a člen ZLV). Poročilo o izidu volitev (90. člen ZLV) vsebinsko ne obravnava kandidatur (65. do 74. člen ZLV). Poročilo o izidu volitev vsebinsko obravnava zgolj glasovanje na voliščih (75. do 83. člen ZLV) in ugotavljanje volilnih izidov (84. do 91. člen ZLV). Ker poročilo o izidu volitev vsebinsko ne obravnava kandidatur, ampak samo glasovanje na voliščih in ugotavljanje volilnih izidov, je lahko pritožba zoper navedeno poročilo uspešna zgolj, če navaja pritožbene razloge, ki se nanašajo na nepravilnosti pri glasovanju na voliščih, ali nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov. Tožnik v pritožbi ne navaja nepravilnosti pri glasovanju na voliščih niti nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov, ampak se njegova pritožba zoper poročilo nanaša zgolj na kandidaturo (ki sploh ni vsebina izpodbijanega poročila), zato mestni svet zaključuje, da je njegova pritožba neutemeljena. Razen tega tožnik ni izkazal vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in izidom volitev, mestni svet pa lahko potrditev mandatov zavrne zgolj, če je pri glasovanju na volišču in/ali ugotavljanju izidov volitev prišlo do nepravilnosti, ki bistveno vplivajo na izid volitev, tega pa tožnik ni niti zatrjeval, kaj šele dokazal.

4Tožnik v vloženi pritožbi navaja, da je kandidat Č.Č., po katerem se lista ... tudi imenuje, mnogim volivcem 11. in 12. 10. 2010 poslal sporočilo: "Od jutri do srede potrebujemo za najboljši volilni rezultat in s tem naše učinkovito delo...vaše (MOM soba 23) overjene podpise volivcev za neodvisno župansko kandidaturo in neodvisno listo za svétnike v mestnem svetu. Komu je vaš podpis namenjen, je anonimno. Obrazci so na MOM ali recepciji Hotela Maribor, kamor jih v zameno za kavico in/ali županski golaž tudi vrnete. Lahko si sposodite naša hotelska mestna kolesa. Za Maribor..." Vsebina tega sporočila je bila objavljena v mnogih medijih, kar je kandidat priznal (Č.Č. pet pred dvanajsto začel zbirati podpise, A., 12. 10. 2018). Gre za kršitev Zakonika dobrih praks v volilnih zadevah Sveta Evrope, ki je del našega pravnega reda in opredeljuje že vsak poskus plačevanja volivcev kot nepravilnost, ki se ne sme tolerirati in jo mora država preprečiti ali učinkovito kaznovati. Tako je po tem sms-u lista naslednji dan prejela 66 podpisov, po objavi vsebine sms-a v A. in drugih medijih pa se je odzvalo veliko ljudi, naslednji dan je bilo zbranih še 1000 podpisov, zato je po mnenju tožnika vpliv sporočila očiten. To nepravilnost je kandidat priznal, a nato rekel, da se je z obljubo hrane le šalil.

5Do zavrnitve mandata mora po mnenju tožeče stranke priti, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer obstoj nepravilnosti ter možnost vpliva te nepravilnosti na zbiranje podpisov. Če sta oba pogoja izpolnjena, je treba mandate zavrniti. Da obstaja nepravilnost je potrdila že odločba Mestne volilne komisije, ki je ugotovila, da ravnanje Č.Č. ni v skladu z dobro prakso in z Zakonikom dobre prakse v volilnih zadevah Beneške komisije. Da je izpolnjen tudi drugi pogoj glede obstoja verjetnosti, da je takšno ravnanje lahko vplivalo na zbiranje podpisov, pa je izkazano s tem, da se je število podpisov povečalo po javni objavi obljube. Ta nepravilnost kandidata in občinske volilne komisije je vplivala na mandate tako, da je lista ... vložila kandidaturo in zatem osvojila 11 mandatov. Zato je poročilo o izidu volitev nezakonito in ga je treba odpraviti oziroma spremeniti.

6Tožnik tudi navaja, da bo moralo Upravno sodišče RS izvesti javno obravnavo, pri čemer se sklicuje na pritrdilno ločeno mnenje Jadranke Sovdat v zadevi Up-1410/18. Navaja še, da v sporu pred volitvami ustavno sodišče ni odločalo zato, ker je bil sprožen prehitro, ne pa zato, ker bi bila pritožba B.B. neutemeljena.

7Dodaja, da je bilo glasovanje na Mestnem svetu Mestne občine Maribor neveljavno, ker so glasovale pri tem tudi osebe s spornimi mandati. Predlaga, da sodišče na javni obravnavi izvede dokaze, kot je vpogled v navedene članke, zasliši Č.Č., tožnika, vpogleda v kandidature za župana in mestni svet in liste podpore, zasliši vodjo lokalnega odbora B., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H, I.I., J.J. vse izvoljene svétnike B., najstarejših desetih podpisnikov, ki so dali podpis podpore v zvezi s tem, da so prišli oddat podpis po tem, ko so izvedeli za obljubo hrane in pijače, B.B. ter predsednika KPK K.K.. Po tožnikovem predlogu, naj sodišče izpodbijano odločbo mestnega sveta in končno poročilo odpravi in razveljavi ter razveljavi potrditev mandatov mestnih svétnikov liste .... Predlaga tudi, da se zadeva vrne Mestni volilni komisiji Mestne občine Maribor, da ugotovi izid volitev brez upoštevanja glasov liste ... ali da razveljavi volitve in razpiše ponovne volitve z ostalimi potrjenimi kandidati, brez izločenih kandidatov, ali pa da sodišče samo ugotovi izid brez upoštevanja glasov liste ... ali razpiše ponovne volitve brez izločenih kandidatov.

8Tožena stranka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba neutemeljena. Nepravilnosti v kandidacijskem postopku ugotavlja Mestna volilna komisija in ne Mestni svet. Mestna volilna komisija pa je listo ... in vse njene kandidate potrdila z odločbo, št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018. To odločbo sta izpodbijala B.B. in Č.Č., o njunih pritožbah pa je odločalo Upravno sodišče RS ter v zadevi II U 323/2018 z dne 30. 10. 2018 zavrglo oziroma zavrnilo pritožbi. Pravilnost takšne odločitev je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS s sklepom št. Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018. Odločba Mestne volilne komisije, s katero je bila potrjena lista ... in vsi njeni kandidati, je bila tako potrjena s strani Upravnega in Ustavnega sodišča RS in je s tem postala pravnomočna. Sicer pa je sodišče v sodbi II U 323/2018 presodilo, da je bila odločitev Mestne volilne komisije pravilna in zakonita, in torej sodišče nima pomislekov v strokovnost dela Mestne volilne komisije ter v ugotovitev, da so volivci dali pisno podporo kandidaturi po lastni in svobodni volji. Do takšnega zaključka je prišlo ob primerjavi datuma sporne obljube in njenega preklica, ter datuma, ko je lista prejemala podpise podpore. Tudi sicer je bilo sodišče mnenja, da bi glede na naravo in obseg zatrjevane kršitve lahko bila možnost njenega vpliva na svobodno voljo volivcev pri dajanju pisne podpore zanemarljiva oziroma neznatna. Tožba je neutemeljena tudi glede očitka o nezakonitosti poročila o izidu volitev. Poročilo o izidu volitev se ne more izpodbijati zaradi nepravilnosti v kandidacijskem postopku in pri potrjevanju kandidatur oziroma list kandidatov. Te nepravilnosti se lahko izpodbijajo samo s pravnimi sredstvi zoper odločbo Mestne volilne komisije o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov.

9Dodaja, da je glede na posamezne faze volitev treba razmejiti in ločiti tudi pravna sredstva, ki so na razpolago. ZLV ločeno ureja pravna sredstva glede potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, glede glasovanja na voliščih ter v postopku potrjevanja mandatov izvoljenim kandidatom. Tožnik pa nima pripomb v zvezi z delom volilne komisije v fazi organizacije in dela na voliščih ter glasovanja in pri ugotavljanju volilnega izida in ni konkretno navedel nobenega razloga za nezakonitost poročila o izidu volitev.

10Dodaja še, da postopek potrditve mandatov članov mestnega sveta ureja ZLS v 15.b členu. Mestni svet Mestne občine Maribor je potrdil vse izpodbijane sporne mandate in istočasno zavrnil pritožbo tožnika. V skladu z enajstim odstavkom 15.b člena ZLS član Mestnega sveta Mestne občine Maribor, katerega mandat je bil sporen zaradi pritožbe tožnika, o potrditvi svojega mandata ni glasoval. Sama izvedba glasovanja ni vplivala na zakonitost sklepov o potrditvi mandatov, saj četudi bi odšteli glasove vseh za tožnika spornih mandatov, to ne bi vplivalo na izid glasovanja. Tožena stranka nasprotuje tudi predlogu tožnika za izvedbo obravnave in se pri tem sklicuje na četrti odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Razen tega pa glede na obravnavano zadevo glavna obravnava niti ni potrebna, saj pritožba uveljavlja kršitve v kandidacijskem postopku, ki imajo isto dejansko in pravno podlago, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, glede okoliščin v zvezi z glasovanjem o potrditvi mandatov na prvi konstitutivni seji mestnega sveta pa dejansko stanje ni sporno. Predlaga, da sodišče pritožbo zavrne, in priglaša stroške tega upravnega spora.

11Tožnik pri svojih stališčih vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi. Glede priglasitve stroškov tožene stranke navaja, da se v volilnem sporu stroški postopka v nobenem primeru ne naložijo tožniku, tudi če je njegova pritožba zavrnjena ali zavržena. Tožeča stranka še ponovi in razširi argumente, zaradi katerih je po njenem mnenju treba opraviti glavno obravnavo, pri čemer navaja, da je glede prič, ki jih želi zaslišati tudi navedel, zakaj želi to storiti. Dodaja, da če sodišče meni, da 30-dnevni rok, ki mu ga predpisuje zakon za odločitev v tem sporu, ne zadošča za opravo glavne obravnave, naj postopek prekine in v zvezi s tem sproži postopek pred Ustavnim sodiščem RS zaradi neustavnosti zakona, ki upravnemu sodišču nalaga 30-dnevni rok za odločitev.

12Pritožba ni utemeljena.

13Pravno podlago za vloženo pritožbo predstavljata 100. in 101. člen ZLV. Prvi določa, da ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik v osmih dneh od dneva prejema obvestila, vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore (101. člen ZLV).

14Pravni sredstvi iz 100 in 101. člena ZLV sta torej namenjeni prej navedenim aktivno legitimiranim v zvezi z odločitvijo občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Tožnik v okviru tega uveljavlja v 4. točki obrazložitve te sodbe podrobneje navedene kršitve v postopku kandidiranja, ker je kandidat in nosilec liste Č.Č. v zameno za podpis podpore kandidaturi ponujal golaž in kavico.

15Zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidati oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji (96. člen ZLV). Nadalje 96.a člen ZLV določa, da občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama do roka za objavo potrjenih list kandidatov ali na podlagi ugovora predstavnika liste kandidatov ugotovi, da je lista sestavljena v nasprotju s tem zakonom. Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena tega zakona, lahko vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče (97. člen ZLV).

16Členi 96., 96.a in 97. torej določajo pravna sredstva zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja. Tožnik teh pravnih sredstev ni izrabil, je pa sodišče o zatrjevanih identičnih napakah v postopku kandidiranja liste ... odločalo po pritožbah drugih tožnikov zoper odločitvi Mestne volilne komisije Mestne občine Maribor št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018 in št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 v zadevi II U 323/2018, ko je pritožbi zavrglo oziroma zavrnilo. S tem je postala odločitev Mestne volilne komisije št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018 o potrditvi celotne liste kandidatov ... pravnomočna.

17ZLV določa varstvo volilne pravice, to je pravna sredstva in postopke, ki so namenjeni varstvu zakonitosti in odpravljanju nepravilnosti v volilnih postopkih (ZLV s komentarjem Franca Grada in Pavla Sveteta, Uradni list RS 2018, str. 107 in 108). Pravna sredstva in postopek odločanja so urejeni v členih 96 do 102 in se ločijo na pravna sredstva zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja (96., 96.a in 97. člen ZLV), pravna sredstva pri glasovanju oziroma pri delu volilnega odbora (98. in 99. člen ZLV) ter pravna sredstva glede napak pri potrditvi mandatov zoper odločitev občinske volilne komisije (100., 101. in 102. člen ZLV).

18Glede na opisano shematiko ZLV sodišče pritrjuje toženi stranki, da s pravnimi sredstvi v zvezi s potrjevanji mandatov ni več mogoče uveljavljati napak v postopku kandidiranja. Na ta zaključek tudi sklicevanje tožeče stranke na pritrdilno ločeno mnenje ustavne sodnice Jadranke Sovdat v zadevi Up-1410/18 z dne 13. 11. 2018 ne more vplivati. V tej zadevi je Ustavno sodišče RS odločilo, da se ustavna pritožba A.A. zoper sklep in sodbo Upravnega sodišča št. II U 323/2018 z dne 30. 10. 2018 v zvezi s I. točko izreka odločbe Mestne volilne komisije Mestne občine Maribor št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 ne sprejme, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55. b člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), ustavno pritožbo zoper prej navedeno sodbo v zvezi z II. točko izreka odločbe Mestne volilne komisije Mestne občine Maribor št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 pa je zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba. K tej odločitvi je dala pritrdilno ločeno mnenje Jadranka Sovdat. V njem izraža svoje pomisleke glede aktualne zakonske ureditve volitev oziroma volilnega postopka in razloge, iz katerih je po njenem mnenju sedanja zakonska ureditev neustrezna. Ne glede na tam navedene pomisleke pa Ustavno sodišče neustavnosti trenutne zakonske ureditve ni ugotovilo in tako ta še vedno velja in predstavlja procesno in materialnopravno podlago tako za volilne organe kot sodišče, ki odloča o pravilnosti s strani volilnih organov sprejetih odločitev. Na vprašanje, kako je urejeno sodno varstvo glede posameznih volilnih opravil, mora namreč odgovoriti zakonodajalec (glej tudi 3. točko cit. pritrdilnega ločenega mnenja).

19V skladu z veljavno zakonsko ureditvijo pa je treba nepravilnosti v postopku kandidature uveljavljati v rokih in s pravnimi sredstvi iz 96. in 96.a člena ZLV, zoper odločitev občinske volilne komisije glede teh nepravilnosti pa je mogoča tudi pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, kot to določa 97. člen ZLV. Ne glede na pomisleke zoper takšno ureditev ima ta tudi določene prednosti, saj pomeni, da morajo biti vprašanja pravilnosti in zakonitosti kandidatur do dneva glasovanja razjasnjena in s tem volivci odločajo in glasujejo o kandidatih, ki na dan glasovanja na volitvah upravičeno sodelujejo. Z vidika volivcev, ki se morajo odločiti o tem, kateri od kandidatov je najbolj primeren za položaj, za katerega se poteguje, in kateremu bodo naklonili svoj glas, je pomembna ugotovitev, kdo na dan glasovanja kot kandidat upravičeno sodeluje.

20Kot izhaja iz povedanega, je bila lista ... potrjena z odločbo Mestne volilne komisije št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018. Tožeča stranka pravnih sredstev, ki jih daje na voljo ZLV glede nepravilnosti v postopku kandidature, ni izrabila, ugovorov v zvezi z nepravilnostjo v postopku kandidiranja pa glede na obstoječo zakonsko ureditev v fazi ugotavljanja izidov in potrjevanja mandatov ni več mogoče uveljavljati. Z zakonom določena pravna sredstva je namreč mogoče uporabljati v okviru z zakonom določenih procesnih pravil in glede na materialnopravno opredeljeno vsebino, kar pomeni v z zakonom določenih rokih in iz v zakonu določenih razlogov. V skladu s tem pa v fazi ugotavljanja izida volitev in potrjevanja mandatov pravilnosti postopka kandidiranja ni več mogoče presojati. Upravno sodišče o teh nepravilnostih odloča, kadar je vložena pritožba na sodišče po 97. členu ZLV, to pomeni zoper odločitev o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov ali ugovora iz 96. in 96.a člena ZLV. Kolikor bi bili ugovori v zvezi z nepravilnostjo kandidature dopuščeni tudi po 100. in 101. členu ZLV, bi to pomenilo, da bi sodišče (lahko) dvakrat odločalo o identičnem dejanskem in pravnem vprašanju. To pa je tako z vidika materialne pravnomočnosti in vezanosti na pravnomočno odločitev (konkretno o potrditvi liste kandidatov) kot veljavne sistemske ureditve pravnih sredstev nedopustno.

21Ker pritožba tožeče stranke vložena na Mestni svet Mestne občine Maribor ne uveljavlja nobenih ugovorov v zvezi z ugotavljanjem izida in posledično potrjevanja mandatov, je bila ta tudi po presoji sodišča pravilno zavrnjena, način odločanja o potrditvi mandatov pa je potekal v skladu z določbo 15.b člena ZLV in pri tem ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na sprejeto odločitev.

22Zahtevi tožeče stranke, da sodišče opravi glavno obravnavo, sodšče ni sledilo. Četrti odstavek 59. člena ZUS-1 določa, da sodišče v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov sodi na seji. Med volilne organe v širšem smislu sodijo tudi organi, ki sicer opravljajo druge državne funkcije, imajo pa določene naloge tudi pri volitvah, to je npr. tudi občinski svet (glej prej nav. ZLV s komentarjem, str. 65 in 66). Ne glede na to, pa oprava glavne obravnave tudi glede na določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni potrebna, saj za odločitev relevantno dejansko stanje v tej zadevi ni sporno. Za odločitev o pritožbi tožeče stranke je relevantno pravno vprašanje dopustnosti uveljavljanja ugovorov v zvezi s postopkom kandidiranja s pravnimi sredstvi po 100. in 101. členu ZLV, na to pa je sodišče odgovorilo, kot je navedeno zgoraj. Glede sklicevanja tožeče stranke na prej navedeno pritrdilno ločeno mnenje Jadranke Sovdat, pa sodišče ugotavlja, da le-ta v 9. točki navedenega mnenja v zvezi s tem govori o potencialni drugačni zakonski ureditvi od sedanje, slednja pa je obrazložena zgoraj.

23Po obrazloženem je sodišče v skladu s 102. členom ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

24O stroških, ki jih je priglasila tožena stranka, je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče (pri)tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.