VSRS Sklep I Up 3/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka (I. točka izreka), vložen zaradi novih dokazov, in za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je predlog za obnovo kot nedovoljen zavrglo, saj v sodnem postopku, katerega obnova je bila predlagana, dejanskega stanja ni ugotavljalo samo, temveč je odločitev o utemeljenosti tožnikove pritožbe zoper odločbo Občinske volilne komisije AA (v nadaljevanju OVK),¹ sprejelo izključno na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku izdaje omenjene odločbe. Poleg tega podatki o objavljenih uradnih seznamih kandidatov v drugih občinah, čeprav niso bili označeni v skladu s 73. členom Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ne predstavljajo dokaza v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Sodišče je namreč svojo odločitev z dne 29. 10. 2018 v zadevi IV U 175/2018 oprlo na razlago materialnega prava, tj. 73. člena ZLV, morebitne drugačne odločitve občinskih volilnih komisij drugih občin pa ne predstavljajo takšnih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko povzročili za tožnika ugodnejšo rešitev spora.

2Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper I. In III. točko navedenega sklepa vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in dovoli obnovo postopka, podredno pa predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov. Navaja, da je po 2. 11. 2018, ko je iztekel rok za objave (uradnih) seznamov kandidatov, izvedel za nova dejstva in pridobil možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanj ugodneje rešen, če bi se nanje skliceval ali če bi jih uporabil v prejšnjem postopku. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo drugi odstavek 96. člena ZUS-1, saj iz sklepa izhaja, da je obravnavalo tudi dejstva in dokaze, ki niso izhajali iz spisa tožene stranke, torej takšna, ki niso obstajala v spisu pred izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke. Meni tudi, da je zmotna ocena sodišča, da s tem dokazom ne bi bil uspešen, saj je z njim pritožnik dokazoval, da v drugih občinah takšna pomanjkljivost ni bila obravnavana kot takšna formalna pomanjkljivost, ki bi povzročila zavrnitev liste kandidatov oziroma kandidata. Zaradi neenake obravnave je bila kršena njegova ustavna volilna pravica.

K I. točki izreka

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik je kot razlog za obnovo postopka zatrjeval okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Obnova iz tega razloga se sme dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje (drugi odstavek istega člena ZUS-1).

5Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v volilnem sporu s sodbo z dne 29. 10. 2018 zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločbo AA o zavrnitvi list kandidatov "BB" za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti na rednih lokalnih volitvah. Ker se v skladu s 73. členom ZLV v primeru, če je predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov skupina volivcev, kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volivcev z dodatkom "in skupina volivcev", se je sodišče strinjalo, da gre pri poimenovanju predlagatelja omenjene liste za formalno pomanjkljivost. OVK je zato predstavnika liste (sedanjega pritožnika) pravilno pozvalo k njeni odpravi, zaradi neuspešno pretečenega roka pa utemeljeno zavrnilo listo kandidatov, za kar je imelo podlago v drugem odstavku 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ).²

6Po navedenem omenjene liste kandidatov niso bile zavrnjene, ker niso bile določene v skladu z zakonom (primer zavrnitve iz prvega odstavka 56. člena ZVDZ), ampak iz razloga po drugem odstavku istega člena, to je zaradi opustitve možnosti, dane predstavniku liste, da popravi formalne (odpravljive) napake na listah.³ Dejanska podlaga za tako odločitev OVK in kasnejšo potrditev sodišča so bile torej ugotovitve, da na listah kandidatov kot predlagatelj ni bil naveden poimensko določen volivec "in skupina volivcev", da je bil dan poziv na popravo in da je bil ta neuspešen, saj je predstavnik list vztrajal pri navedbi predlagatelja "BB".

7Ob razlagi določbe 73. člena ZLV in drugega odstavka 56. člena ZVDZ, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, oziroma njegovem pravnem stališču, da je drugačno poimenovanje predlagatelja formalna napaka obravnavanih list kandidatov, pa pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča z zatrjevanjem in dokazi, da so v naštetih občinah na volitvah lahko sodelovali tudi kandidati, čeprav so jih predlagali nepravilno označeni predlagatelji, ne izkazuje verjetnosti, da bi bil predmetni spor zanj ugodneje rešen, če bi se na omenjene okoliščine in dokaze zanje skliceval v prejšnjem postopku (pogoj iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1). Te okoliščine in dokazi namreč niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba z dne 29. 10. 2018, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti, šele po neuspešno izvedenem postopku pa zavrniti listo.

8Da gre za pravno in ne dejansko vprašanje, potrjuje tudi pritožnik, ko navaja, da je z novim dokazom dokazoval, da v drugih občinah takšna pomanjkljivost liste ni povzročila zavrnitve liste oziroma kandidata ter da je sodišče odločilo v nasprotju z ustaljeno prakso občinskih volilnih komisij v državi. Navedbe namreč kažejo, da nova dejstva in dokazi niso usmerjeni v dejansko stanje, na katerem temelji obravnavani pravnomočno končani volilni spor, ampak so namenjeni utrjevanju za pritožnika ugodnega razumevanja zakonskih določb. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje. Vrhovno sodišče zato kot neutemeljeno zavrača pritožbeno stališče o zmotni oceni uspeha predlaganega novega dokaza. Pripominja le, da sodišče pri razlagi zakona ni vezano na stališča volilnih komisij (prim. 125. člen Ustave).

9Navedeno pomeni, da zakoniti razlog za obnovo ni izkazan, zato za samo odločitev niso pomembne pritožbene navedbe, da je dokaz obstajal že v času odločanja OVK in da je sodišče prve stopnje tudi samo ugotavljalo dejansko stanje. Vrhovno sodišče se do njih ni opredelilo ter je po ugotovitvi, da ostale pritožbene navedbe niso odločilne, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

¹ Gre za odločbo št. 041-1/2015-KS/MČ z dne 26. 10. 2018.
² Ta določa: "Če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne."
³ V skladu s prvim odstavkom 72. člena ZLV je sestavni del liste kandidatov tudi ime predlagatelja, 73. člen pa določa način določitve tega imena, če je predlagatelj skupina volivcev.