VSM Sodba in sklep I Cp 746/2018

I. Pritožba se delno zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v delu glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo višjega zneska od 38.005,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2008 dalje potrdi.

II. Pritožbi se v ostalem ugodi, izpodbijana sodba se v delu glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo 38.005,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2008 dalje in v odločitvi o pravdnih stroških tožeče stranke razveljavi ter se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki je zahtevala, da ji toženec za prodane nepremičnine plača še 73.130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2008 dalje do plačila in ji povrne pravdne stroške (I. odstavek izreka). Upoštevalo je obe pisni pogodbi, overjeni pri notarju, z dne 29. 8. 2007 in z dne 6. 3. 2008, v katerih je bila za prvo nepremičnino dogovorjena cena 9.350,00 EUR, za ostale (parcele kmetijskega zemljišča) pa cena 35.525,25 EUR. V obeh je zapisano, da je kupec prodajalki kupnino že poravnal. Zato ni sledilo tožnici, da je bila za vse nepremičnine skupaj dogovorjena cena 80.000,00 EUR in da ji je toženec plačal samo 6.870,00 EUR. Tožencu je bila zaradi neznanega prebivališča v pravdnem postopku postavljena začasna zastopnica. Prvo sodišče je zavrnilo tudi toženčev zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov (II. odstavek), ker je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov in se bodo ti stroški poravnali iz sredstev brezplačne pravne pomoči.

2Tožnica se je zoper sodbo sodišča prve stopnje (I. odstavek izreka) pritožila iz vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi je ponavljala svoje trditve, da sta se s tožencem v dodatnem pisnem dogovoru dogovorila za skupno ceno 80.000,00 EUR za vse parcele in da jo je toženec prepričal v pogodbeni zapis o poravnani kupnini, kar je potreboval za pridobitev hipoteke in vpis v zemljiško knjigo. V resnici ji je po obrokih plačal samo 6.870,00 EUR in ji ostal dolžan 73.130,00 EUR ter izginil neznano kam. Toženec je podpisal obe pogodbi in dodatno listino. Zanikanje podpisa slednje bi moral dokazati toženec po začasni zastopnici. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker nova sodnica na novo začeti glavni obravnavi 22. 2. 2018 ni dopustila novih navedb in novih predlaganih dokazov, razen navedb, ki so bile podane in dokazov, ki so bili predlagani na prvem naroku za glavno obravnavo. Z vpogledom v spis kazenskega postopka III K 90061/2010 bi sodišče prve stopnje lahko prebralo zapisnik o zaslišanju B.T. in pridobilo njegov naslov. Sodišče prve stopnje je na prvem naroku sprejelo sklep, da se narok preloži zaradi pribave določenih dokazov, med drugim tudi zaslišanja priče B.T. in pridobitve obtožnice zoper toženca v zadevi III K 90061/2010, ki pa je ni pridobilo, čeprav je bila predlagana že na prvem naroku, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Neutemeljeno ni zaslišalo navedene priče, saj starejša in bolna tožnica novega prebivališča priče ni mogla pravočasno ugotoviti.

3Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Tožnica ni uspela dokazati, da jo je spravil v zmoto, zaradi česar bi storila kaj v škodo svojega premoženja. Toženec je bil v kazenskem postopku že večkrat zaslišan, prav tako B.T., katerega sodišče prve stopnje v pravdnem postopku ni zaslišalo, čeprav bi tožnica njegove podatke lahko pridobila iz spisa kazenskega postopka. Sicer pa je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen 21. 11. 2013, ne 22. 2. 2018. Na prvem naroku se prvo sodišče ni zavezalo pridobiti obtožnice III K 90061/2010, vpogleda v katero tožnica v resnici ni predlagala niti v nadaljnjem 15 dnevnem roku.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožba izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti. Sodišče prve stopnje je, ne glede na vprašanje, ali je utemeljen po temelju, tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo glede višjega zneska od 38.005,25 EUR. Utemeljeno je opozorilo, da tožnica zahteva plačilo na podlagi dveh določenih pogodb, v katerih pa je kupnina določena v višini 9.350,00 EUR in 35.525,25 EUR (skupaj 44.875,25 EUR), pri čemer ni postavila zahtevka za razveljavitev pogodbe s takšno kupnino. Ob tem je tožnica podala javno ponudbo za prodajo parcel kmetijskega zemljišča, za ceno 35.525,25 EUR, po kateri bi morala prodati kmetijsko zemljišče vsakemu predkupnemu upravičencu, ki bi ponudbo sprejel. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo, da je bila v prodajni pogodbi 6. 3. 2008 za kmetijsko zemljišče dogovorjena takšna zapisana cena. Kakšna bi naj bila prava cena za nepremičnino iz pogodbe z dne 29. 8. 2007, tožnica ni določila. Ob priznanju, da ji je toženec plačal 6.870,00 EUR, je neutemeljeno zahtevala višje plačilo od 38.005,25 EUR. Pritožbeno sodišče je s sodbo pritožbo zavrnilo v delu, ki nasprotuje zavrnitvi višjega zahtevka in v tem delu potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Tožnica pa lahko dokazuje, da ji toženec tudi zneska 38.005,25 EUR še ni plačal, kar ostaja predmet tega postopka.

6V ostalem je pritožba zoper zavrnilno sodbo utemeljena.

7Pritožnica sicer nima prav, da je novo začeto glavno obravnavo pred drugim sodnikom, zaradi novega začetka treba šteti kot nov prvi narok za glavno obravnavo. Zaradi načela enotnosti glavne obravnave se ta šteje za enoto, četudi ni uresničeno načelo koncentracije glavne obravnave in je ta opravljena na več narokih. Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti. Tudi če se nov narok opravi pred istim sodnikom in ta po določbi drugega odstavka 302. člena ZPP sklene, da se obravnava znova začne, to ni nov prvi narok za glavno obravnavo. Pravdni stranki na njem ne moreta več opraviti dejanj, ki jih lahko opravita najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Ne drži mnenje pritožbe, da bi to veljalo samo v primerih, ko bi sodišče stranke pozvalo k dodatnim navedbam in dodatnim dokaznim predlogom.

8Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da starejša tožnica ni mogla zadosti hitro ugotoviti novega naslova priče B.T.. Sodišče prve stopnje je poziv za sporočilo novega naslova podalo njenim pooblaščencem, ki so po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP zanjo dolžni opravljati vsa pravdna dejanja. V pritožbi ni pojasnjeno, zakaj pooblaščenci pred drugim narokom glavne obravnave 22. 2. 2018 niso z vpogledom v spis kazenskega postopka III K 90061/2010 ugotavljali naslova priče, potem ko jim je Ministrstvo za notranje zadeve 29. 1. 2018 (prejeto 30. 1. 2018) sporočilo, da osebe s priimkom in imenom T.B. ni v centralnem registru prebivalstva.

9Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno z vpogledom v kazenski spis ugotavljati naslova priče, za kar je imela tožeča stranka dovolj časa in kot oškodovanka pravni interes. Priimek in ime ter prebivališče priče je po 236. členu ZPP dolžna sporočiti stranka, ki predlaga zaslišanje priče. Vendar tožnica na naroku 22. 2. 2018 vpogleda v sodni spis III K 90061/2010 ni predlagala samo zaradi ugotovitve naslova priče B.T., pač pa tudi zaradi pridobitve in branja zapisnika o zaslišanju navedene priče, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku. V pritožbi to utemeljeno izpostavlja. Ta dokazni predlog je bil na drugem naroku za glavno obravnavo dopusten, saj je bilo šele po razpisu tega naroka ugotovljeno, da priče ni več na sporočenem naslovu (sporočilo pošte "preseljen") in da osebe ni v centralnem registru prebivalstva. Tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2013 ni bila dolžna predlagati dokaza z vpogledom v zapisnik o zaslišanju priče in je predlagala njeno neposredno zaslišanje. Ko pa je bilo ugotovljeno, da zaslišanje v pravdnem postopku ni mogoče, je lahko predlagala vpogled v zapisnik o zaslišanju v kazenskem postopku. Po določbi tretjega odstavka 286. člena ZPP lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle predlagati na prvem naroku. Ta pogoj je za dokaz za pridobitev in branje zapisnika o zaslišanju B.T., zaslišanega v kazenskem postopku, podan in bi mu sodišče prve stopnje moralo ugoditi.

10Pritožba utemeljeno navaja tudi, da sodišče prve stopnje ni pridobilo obtožnice zoper toženca iz kazenske zadeve III K 90061/2010 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, čeprav je to napovedovalo, kar je bil izrecno eden od razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. Tožnica je že na prvem naroku navedla, da je bila zoper toženca vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja goljufije, ki se nanaša na isto dejansko podlago kot obravnavani tožbeni zahtevek, postopek pa bo tekel pod III K 90061/2010. Sodišče prve stopnje je nato sklenilo, da se zaradi pribave navedene obtožnice (in pridobitve še drugih dokazov) narok preloži za nedoločen čas. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je tožnica utemeljeno razlagala, da je sodišče njeno navedbo obravnavalo kot dokazni predlog in da bo dokaz tudi izvedlo. Stališče, da tožnica ni predlagala dokaza z vpogledom v obtožnico, bi pomenilo zavajanje tožnice. Zakaj bi sodišče pridobilo obtožnico, če je tožnica ne bi predlagala kot dokaz? Po razpravnem načelu iz prvega odstavka 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, pri čemer ni bilo razlogov za uporabo preiskovalnega načela iz drugega odstavka istega člena.

11V kolikor je sodišče prve stopnje na prvem naroku sklenilo pridobiti obtožnico zaradi odločitve o prekinitvi pravdnega postopka, bi moralo to pojasniti, da ne bi prišlo do zavajanja tožnice. Sicer pa bi bil dokazni predlog z vpogledom v obtožnico, iz enakega razloga kot dokaz z zapisnikom priče B.T., pravočasen tudi na drugem naroku za glavno obravnavo. Potem, ko je bilo ugotovljeno, da pravdno sodišče kljub prekinitvi pravdnega postopka ne bo pridobilo pričakovane sodbe v kazenskem postopku, bi tožnica še vedno upravičeno predlagala vsaj vpogled v obtožnico, če tega ne bi predlagala že na prvem naroku za glavno obravnavo. Enako velja za ves spis kazenskega postopka III K 90061/2010, v katerem še ni bila izdana pričakovana sodba. Pritožba ima prav, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo pravočasnih dokaznih predlogov. Kršitev pravdnega postopka iz tega razloga je tožnica pravočasno uveljavljala na naroku za glavno obravnavo.

12Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe 286. člena ZPP ni upoštevalo tožničinih dopustnih dokaznih predlogov, s čemer jo je prikrajšalo za izjavljanje v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v nepotrjenem delu in zadevo v tem delu vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje. Zaradi spregleda bistvenih dokaznih predlogov tožeče stranke jih sodišče prve stopnje ni izvedlo in ni ugotavljalo dejstev, ki jih je s temi dokazi želela dokazati. To velja zlasti za trditve o nepoštenosti toženca in obročnem pošiljanju manjših zneskov kupnine po B.T., kljub temu, da je bilo v obeh pogodbah zapisano, da je kupnina poravnana. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedbi tožnice kot edine zaslišane osebe, vendar ni jasno, ali zaradi njene neresnicoljubnosti ali zaradi slabega spomina. V ponovljenem sojenju bo moralo pridobiti spis kazenskega postopka III K 90061/2010, ki teče pred istim sodiščem in izvesti vse dopustne dokaze, kot je bilo obrazloženo. Tožnica je pravočasno zatrjevala tudi, da je toženec odšel neznano kam zaradi dolgov številnim upnikom, tudi tožnici. Zato bo potrebno ugotoviti, zakaj sodišču ni dosegljiv, oziroma zavzeti stališče, kaj za njegovo verodostojnost pomeni, da ga ni.

13Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke ni bil izpodbijan.

14Zaradi delne razveljavitve odločbe o glavni stvari je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških tožeče stranke. Pridržanje odločitve o pritožbenih stroških za končno odločbo je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1Zoper sklep sodišča druge stopnje o delni razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).