VSK Sklep CDn 177/2018

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V tej zemljiškoknjižni zadevi, ki se je začela na predlog, je višja sodniška pomočnica 1.12.2017 v zemljiškoknjižni zadevi Dn 246654/2017 Okrajnega sodišča v Kamniku na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 70/2016 z dne 25.4.2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 729/2017 z dne 12.9.2017 in prilogo z dne 21.4.2016 dovolila predlagani vpis, vknjižbo stvarne služnosti.

Nasprotni udeleženec je vložil ugovor, opozoril na 19. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po katerem morajo biti meje pri izvrševanju stvarne služnosti, ki je omejena na določene dele nepremičnine, pri opisu vsebine služnosti natančno opisane. Meni, da skica v prilogi A9 označuje le parcelne številke, ne pa katastrske občine, kar ne ustreza zahtevam iz 12. člena ZZK-1. Tudi ni označeno merilo, s pomočjo katerega bi se lahko v naravi služnostna trasa bolj natančno določila, zaradi zakopanih cevi pod mejo pa navzven ni vidna. Niso označene koordinate poteka vodovoda, ki je speljan pod zemljo. Pomembno je, da gre za varnost tretjih v pravnem prometu, za primer, če bi se nepremičnine kdaj prodajale. Skica je premalo natančna. Ne določa niti, kako globoko so zakopane cevi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o vpisu. Uvodoma je povzelo, da se nasprotni udeleženec v ugovoru pravilno sklicuje na 19. člen ZZK-1. Vendar je treba upoštevati, čemu je natančnost opisa namenjena. Res je namenjena vsem potencialnim prihodnjim lastnikom služečim gospodujoče nepremičnine, da se seznanijo z obremenitvijo. Vendar pa se to o tem lahko seznanijo tudi v okviru poizvedovalne aktivnosti, npr. vpogled, prepis listine ali javne evidence (196. člen ZZK-1). V opisanem primeru je opis služnosti v sozvočju z opisanimi izhodišči, služnost se namreč nanaša na podzemne vodovodne cevi, ki ležijo na trasi, ki je razvidna iz skice A9, ki je sestavni del sodbe in jo je treba brati skupaj z izrekom sodbe.

Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. Ponavlja navedbe iz ugovora, ki jih dodatno širi in napada zaključke prvostopenjskega sodišča. Povzema izrek sodbe prve stopnje. Opozarja na nedoločenost dostopa. Nasprotna stranka je na mejo postavila ograjo v višini tri metre. Iz skice tudi ne izhaja, da bi se potek služnosti nadaljeval na sosednjo nepremičnino, pač pa se le ta zaključi na njegovi nepremičnini. Ponavlja opozorilo, da skica A9 nima oznak katastrskih občin. Ne zadošča osnovnim kriterijem, ki bi prikazovali stanje v naravi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi (izpodbije).

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba odločba. Le ta mora v izreku slediti zahtevam zakona, ko se ugotavlja oz. ustanavlja služnostna pravica, tudi določbi 19. člena ZZK-1, po kateri je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon ne določa, da mora biti potek služnosti poti določen z navedbo točk razdalj, zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v pravdnem postopku, kjer je tudi odločeno (sodba prve stopnje v povezavi s sodbo druge stopnje), da je skica (ki je, kot izhaja iz prilog tega spisa, barvna, in ne črnobela kot trdi pritožnik) sestavni del sodbe. Ker je torej izrek sodbe določil služnost, ter mu je priložena skica služnostne trase, je zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlogu ugodilo, ter se pritožbeni razlogi izkažejo kot neutemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).