196. člen ZZK-1

Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, kako so zahtevane listine povezane s pravdami, ki jih predlagatelj omenja, oziroma zakaj so pomembne in relevantne za razjasnitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da upravičenega interesa ni izkazal. Splošno navajanje o fiktivnosti in ničnost pravnih poslov zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1 ne zadosti.

Ko je vpis pravnomočno dovoljen, se v glavni knjigi izvedejo ustrezni vpisi, ki se javno objavijo, listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, pa se vloži v informatizirano zbirko listin (193. člen ZZK-1). Glede na vsebino relevantnih pravil o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige listine od tedaj dalje ne morejo biti dostopne vsakomur, ne da bi za to izkazal upravičen interes. Pritožnikova razlaga časovnega kriterija iz drugega odstavka 196. člena oz. njegovo naziranje, da je ključna oz. edina relevantna okoliščina trenutek prejema njegove zahteve (pred trenutkom izdaje sklepa o dovolitvi vpisa) je pravno zmotna.

Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so (in zakaj so) zahtevane listine pomembne za predlagatelja. Splošno navajanje o nejasnosti lastništva zemljišča etažnih lastnikov ne ustreza zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1.

Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin.

Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.

Pravilno pa je tožbeni zahtevek zavrnjen tudi iz razloga, ker je predmetna tožba vložena po poteku šest mesečnega subjektivnega roka iz 512. člena OZ. Skladno s citirano določbo lahko predkupni upravičenec, če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil sam o tem obveščen, pridobitelju lastninske pravice pa je bila predkupna pravica poznana ali mu ni mogla ostati neznana, v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.

V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).

Predlagatelj ni izkazal nobene relevantne povezave med svojo zahtevo po izročitvi prepisa kupoprodajne pogodbe, s katero je TM kupil nepremičnino, in gospodarskim sporom, ki je v teku med predlagateljem in družbo H d.o.o. Svojega ugovora zastaranja ni uspel niti v vlogi za posredovanje listine niti v pritožbi povezati z višino kupnine, ki jo vsebuje sporna pogodba.

Sprememba prvega odstavka 196. člena ZZK-1, s katero je bila črtana možnost vpogleda v zbirko listin, je po svojem namenu in naravi povezana s celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega poslovanja, torej s postopki, ki so se začeli po 1. 5. 2011.

Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.

V sodni praksi se je že oblikovalo stališče, da od stranke ni mogoče zahtevati, da mora biti pozorna na vsa potencialna dejstva, čeprav za njihov obstoj ne govori nič in je zato na dejstvu, ki ga lahko stranka ugotovi naključno in ne z običajnim sistematičnim zbiranjem procesnega gradiva, obnovitveni predlog mogoče utemeljiti. Tudi v konkretni zadevi gre za tak primer. Nasprotna udeleženca sta bila dolžna navesti pravnorelevantna dejstva, ki so jima bila poznana in poiskati tista, ki so povezana z nastalim sporom. Sem nedvomno sodi tudi podatek o morebiti že obstoječi služnosti poti v korist nepremičnine obeh predlagateljev. Vendar pa je treba pri presoji, ali sta nasprotna udeleženca v zvezi s tem ravnala dovolj skrbno, upoštevati, da se služnostna pravica (kot stvarna pravica) vpisuje v zemljiško knjigo in je njen obstoj zato mogoče preveriti že z vpogledom. Od stranke zahtevati, da preverja tudi vsebino v zemljiško knjigo vloženih listin (to je pogodb, pri katerih sklenitvi sama ni sodelovala), če nič ne kaže, da je njihova vsebina relevantna za spor, je pretirano. Prvi pogoj, da sodišče sploh lahko dovoli nujno pot, je, da nepremičnina za redno rabo nima potrebne potne

V predmetnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba odločba. Le ta mora v izreku slediti zahtevam zakona, ko se ugotavlja oz. ustanavlja služnostna pravica, tudi določbi 19. člena ZZK-1, po kateri je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon ne določa, da mora biti potek služnosti poti določen z navedbo točk razdalj, zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v pravdnem postopku, kjer je tudi odločeno, da je skica sestavni del izreka sodbe. Ker je torej izrek sodbe določil služnost, ter mu je priložena skica služnostne trase, je zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlogu ugodilo.

V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.

S procesnimi dejanji drugih udeležencev (in sodišča) mora biti udeleženec seznanjen, v konkretni zadevi pa očitno v pomembnem segmentu (glede listin, ki predstavljajo podlago za vpis, vključno s konkretnimi podatki o hrambi) ni bil. Že zato je odločitev v izpodbijanem sklepu problematična.

Postopek obravnavanja ugovora je kontradiktoren postopek, toda dejstvo, da prvostopenjsko sodišče z listinami udeležencev ni seznanilo, ne predstavlja procesne kršitve, ZZK-1 ima posebne določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige, udeleženca sta imela pravico od sodišča in tudi od notarja zahtevati izpis listine (196. in 197. člena ZZK-1).

Dejstvo, da prvostopenjsko sodišče udeležencu ni poslalo listin, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, ne predstavlja nobene kršitve.

Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja, je ta, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če tak dokument ne obstaja oz. zavezanec z njim ne razpolaga, ga prosilcu ne more pokazati. Iz tožničinega zahtevka izrecno ne izhaja, da bi svoj zahtevek oprla na določila ZZK-1, res pa je, da tudi ne izhaja, da bi ga oprla na ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti, na katero pravno podlago tožnica opira svoj zahtevek.

Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.