UPRS Sodba II U 337/2018-8

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil (dne 4. 7. 2018) prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdno zadevo, ki se vodi pod Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. P 14/2018. Tožnik je v prošnji navedel, da živi z ženo A.A., hčerko in pastorko. Hčerka je dijak, pastorka pa študent. Po vpogledu v uradne evidence je tožena stranka ugotovila, da je na dan izdaje predmetne odločbe tožnik razvezan. Ker je z razvezo zakonske zveze razpadla ekonomska skupnost, se tako njegova bivša žena A.A. in pastorka ne štejeta za njegovega družinskega člana. Tožnik je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve predmetne prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku 5.466,26 EUR, kar pomeni, da je mesečno iz tega naslova v povprečju prejel 1.822,09 EUR. Tožena stranka je tako ugotovila, da lastni mesečni dohodek tožnika in njegove družine znaša 1.822,09 EUR. Glede na to, da tožnikova družina šteje dva družinska člana, znaša povprečni dohodek na družinskega člana 911,04 EUR. Glede na dejstvo, da trenutno znaša minimalni dohodek 785,50 EUR, je tožena stranka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

3Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da tožena stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni upoštevala vseh dejstev, ki pa so bile sodišču povsem jasna, saj je tožena stranka v dvanajstem odstavku odločbe navedla razvezo, ki je botrovala, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, upoštevalo je le hčer B.B. in preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno, ni pa upoštevalo preživnine za A.A. v znesku 470,00 EUR mesečno. Tožnik je kot dokaz predložil kopijo razvezne sodbe št. P 131/2017. Kolikor bi tožena stranka upoštevala tudi to preživnino, povprečni dohodek na družinskega člana ne bi bil prekoračen in bi znašal le 441,04 EUR, bi se prošnji lahko ugodilo, kar je za tožnika bistvenega pomena, saj sodnih stroškov v takšnem obsegu ne more oz. bo zelo težko poravnal, da s tem ne bi zapadel v finančne težave.

4V odgovoru na tožbo se tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi. Z namenom ugotovitve finančnega stanja tožnika in njegove družine je tožena stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči vpogledala v evidenco Ministrstva za notranje zadeve o osebnih stanjih prosilca in njegovih družinskih članov (t.i. E-RISK). Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik razvezan. Dolžnost tožnika kot prosilca je, da v času odločanja pristojnemu organu sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev brezplačne pravne pomoči. Njegova dolžnost izhaja iz 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sicer je dolžan spremembe sporočiti v 8. dneh od kar je zanje zvedel. Tožnik je sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 131/2017 z dne 5. 6. 2018 prvič predložil šele k tožbi v upravnem sporu, kot dokaz. Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval pri izdaji odločbe preživnine, kot zmotno navaja tožnik, ker o tem sploh ni bil seznanjen. Tožnik je tudi v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči na obrazcu, v katerem mora navesti podatke pod kazensko in materialno odgovornostjo, navedel, da nima preživninskih obveznosti.

5Tožba ni utemeljena.

6Med strankama je v obravnavani zadevi sporno ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, opredeljen v 13. členu ZBPP. Nadalje je sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila vsa dejstva, ki se nanašajo na upravičenost dodelitve brezplačne pravne pomoči.

7Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani upravni akt zakonit, vendar ne iz razlogov na katerih temelji izpodbijana odločitev, temveč iz razlogov kot izhajajo iz obrazložitve te sodbe.

8Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Finančni pogoji so opredeljeni v 13. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. V skladu z drugim odstavkom 13. člena se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne omoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Osnovni znesek minimalnega dohodka po določbi 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša 392,175 EUR.

9Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določba prvega odstavka 14. člena ZBPP napotuje na uporabo ZUPJS. Osebe, ki se upoštevajo kot družinski člani prosilca, določa prvi odstavek 10. člena ZUPJS.

10Sodišče je vpogledalo v sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 131/2017 z dne 5. 6. 2018, iz katere izhaja, da sta se tožnik in njegova zakonska partnerica razvezala. Mladoletna B.B. je bila dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi A.A., tožnik pa se je zavezal plačati preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno za mladoletno hči B.B., prav tako se je zavezal plačilo preživnine za A.A. v znesku 470,00 EUR mesečno, vse od 1. 5. 2018 dalje.

11Izpodbijana odločba izhaja iz izhodišča, da je z razvezo zakonske zveze razpadla ekonomska skupnost in se tožnikova nekdanja zakonska partnerka A.A. in pastorka ne štejeta za njegova družinska člana. Tožnikova družina šteje dva družinska člana in znaša povprečni dohodek na družinskega člana 911,04 EUR. Iz izpodbijane odločbe sledi ugotovitev, da prosilec ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj trenutni minimalni dohodek znaša 785,50 EUR.

12Sodišče ugotavlja, da je izhodišče v izpodbijani odločbi napačno, saj iz sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 131/2017 izhaja, da je mladoletna hči dodeljena v oskrbo materi A.A. Tožnikova pastorka C.C. je po podatkih tožnika polnoletna, študentka in do nje tožnik nima preživninskih obveznosti, kar tudi ne zatrjuje.

13V skladu z 11. člen ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju. Tožnik je v smislu določbe enajstega odstavka 10. člena ZUPJS samska oseba, saj se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po ZUPJS ne upoštevajo druge osebe.

14Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, ki se uporablja v skladu s 14. členom ZBPP določa, da se kot lastni dohodki samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Določba drugega odstavka 20. člena ZSVarPre pa določa, da se kot lastni dohodek družine upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

15Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora (14. člen ZSVarPre).

16Glede na dejstvo, da mesečni dohodek tožnika znaša 1.822,09 EUR in se zmanjša za 150,00 EUR in 470,00 EUR mesečno, kolikor je tožnik dolžan plačevati preživnino za mladoletno hči in svoj bivšo zakonsko partnerico, sodišče ugotavlja, da lasten dohodek tožnika presega trenutni minimalni dohodek 785,50 EUR.

17Tako tudi po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP.

18Ker je izpodbijani upravni akt zakonit, iz razlogov kot izhajajo iz obrazložitve te sodbe, se tožba kot neutemeljena zavrne v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) in tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1.

19Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.